Gorenjci, Primorci in Dolenjci bolj optimistični

jul. '19

STARANJE V EVROPI

V tokratnem prispevku se bom spomnil na svoj prvi prispevek, ki sem ga pripravil s podatki SHARE. V njem sem se ukvarjal z nečim nadvse zabavnim – na temelju metodologije nemškega profesorja Hendrika Jürgesa sem izračunal zdravstveni indeks starejših, kar mi je omogočilo primerjavo evropskih držav, tudi slovenskih pokrajin, glede na razlike med dejanskim zdravjem starejših in njegovo samozaznavanje. Povedano preprosteje, videl sem, v katerih državah in slovenskih regijah so starejši bolj optimistični glede lastnega zdravja, v katerih pa bolj črnogledi.

Jürgesov postopek smo uporabili za 19 evropskih držav: Avstrijo, Nemčijo, Švedsko, Nizozemsko, Španijo, Italijo, Francijo, Dansko, Grčijo, Švico, Belgijo, Izrael, Češko, Poljsko, Irsko, Madžarsko, Portugalsko, Slovenijo in Estonijo. Ker so nas zanimale predvsem vrednosti za Slovenijo, smo primerjave povlekli tudi za 12 slovenskih statističnih regij: pomursko, podravsko, koroško, savinjsko, zasavsko, posavsko, jugovzhodno Slovenijo, primorsko-notranjsko, osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško in obalno-kraško. Pri tem smo izhajali iz Trstenjakovih in Muskovih klasifikacij splošnih stereotipov glede obnašanja prebivalcev slovenskih regij, kjer so Gorenjci navadno bolj samosvoji, neodvisni, premočrtni, zanesljivi, trdi, vztrajni, pošteni, varčni, delavni, ponosni, verni, robati, grčavi in trmasti; Dolenjci bolj mehki, popustljivi, družabni, skromni, vedri, gostoljubni, prijazni, prožni, šaljivi, dobrodušni in odprti; Korošci bolj blagi, dobrohotni, popustljivi, prijazni, gostoljubni, redkobesedni, zadržani in sentimentalni; Primorci bolj široki, odprti, liberalni, svobodoljubni, podjetni, živahni, družabni in svetovljanski.

Optimistični Irci, Danci in Švedi 

Pri evropskih državah se je pokazalo, da po pretiranem optimizmu izstopajo Irci, Danci in Švedi, po pesimizmu pa države vzhodne Evrope (zlasti Madžarska, Poljska, Češka in Estonija), zanimivo je, da so med pretirano črnogledimi tudi Nemci. Slovenci so tu nekoliko bolj pesimistične narave, vendar še vedno nekje v povprečju. V drugem delu nam je uspelo potrditi nekatere zgoraj navedene stereotipne predstave – Gorenjci, Primorci in Dolenjci izražajo nekoliko preveč optimistično raven zdravja, Štajerci, Prekmurci, Korošci in Notranjci pa preveč črnogledo. 

Povedano pokaže povezavo podatkov SHARE s psihologijo. Navedena metoda nam namreč z dejanskimi podatki pove marsikaj, o čemer sicer psihologi večinoma le pišejo in preverjajo v anketah z manjšimi vzorci: o značaju ljudi po posameznih državah, regijah, pokrajinah. S podobno metodo lahko torej v prihodnje preverimo, ali obstajajo razlike v psiholoških profilih po geografskih regijah in kje se le-te najmočneje izrazijo. Upamo pa, da bo v prihodnje dovolj razlogov, da bodo tudi slovenski starejši nasploh postali (še) nekoliko bolj podobni na primer Dolenjcem in Primorcem: vedri, gostoljubni, prijazni, podjetni in živahni.

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media