Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
DEDOVANJE ZAŠČITENE KMETIJE
Bralka je z možem lastnica kmetije, ki ima status zaščitene kmetije. Zato ima vrsto vprašanj glede dedovanja.
Zaščitena kmetija je kmetija, ki ima najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Vanjo spadajo poleg kmetijskih zemljišč tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), kmetijske priprave, orodja in živina, stvari za kmetovanje in podobno.
Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič, izjemoma se lahko z oporoko določi, da jo dedujeta skupaj zakonca ali eden izmed staršev in otrok, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih.
Če je zaščitena kmetija v lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec. Če zakonca ni ali če ta ni solastnik kmetije, pa je z zakonom določen naslednji vrstni red upravičencev do dedovanja:
- tisti zakoniti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- če do sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec, ki ni solastnik kmetije, in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če jih je več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zapustnikov zakonec. Če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani zapustnikovega preživelega zakonca, potem imajo ta in potomci, ki jih ima zapustnik z njim, prednost pred drugimi zapustnikovimi potomci;
- sodediči, ki so se usposobili za poklice zunaj kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali pa se usposabljajo že najmanj dve leti ali pa so preskrbljeni na kakšen drug način, se kot dediči izločijo, če so v istem dednem redu sodediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni;
- če zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo potomci, ki jih ima zapustnik s tem prejšnjim zakoncem, prednost pred drugimi sodediči;
- če zapustnik nima niti zakonca niti potomcev in zaščitena kmetija v celoti ali pretežno izhaja s strani očeta ali matere, imajo prednost dediči s te določene strani.
V primeru mladoletnih dedičev se določitev dediča lahko odloži, dokler ne postanejo vsi otroci in posvojenci polnoletni. Če je bila kmetija v solasti enega izmed staršev in otroka ali vnuka, je dedič preživeli solastnik, če je dedič po zakonu o dedovanju.
Velika posebnost pri dedovanju je tudi, da lahko nekoga, ki bi imel prednost pri dedovanju, izključijo iz prevzema kmetije, če:
- je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo; zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril; ali je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegovo vrnitev v ustreznem roku (ne šteje odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva).
Drugim dedičem pripada izplačilo denarne vrednosti nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež. Nujni delež lahko sodišče na zahtevo dediča poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje, ali pa ga zmanjša na predlog dediča, ki deduje zaščiteno kmetijo, če bi nujni deleži, obveznost preživljanja mladoletnih dedičev ter preužitek za preživelega zakonca skupaj prekoračili vrednost vseh nujnih deležev ali pa če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost kmetije. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost kmetije in socialne razmere dediča. Rok praviloma traja največ pet let, v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Če dedič odtuji podedovano kmetijo ali njen znatni del pred potekom desetih let po prevzemu ter ne pridobi druge kmetije oziroma sredstev, ki jih je s tem pridobil, ne vloži v kmetijo najpozneje v enem letu od odtujitve, mora vse zakonite dediče na njihovo zahtevo izplačati oziroma jim doplačati razliko tako, da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju. Enake obveznosti ima na zahtevo zakonitih sodedičev tudi dedič, ki podedovano zaščiteno kmetijo ali njen znatni del odda v zakup ali jo kako drugače preneha namensko uporabljati pred potekom desetih let.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 9. in 16. julija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
