Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | sep. '19

ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Glede na to, da ima bralka že 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, jo zanima odmera invalidske pokojnine. Predvideva, da bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zagotovljene pokojnine, zato bi želela imeti 40 let pokojninske dobe, da bi pridobila zagotovljeno pokojnino. Zaposlena je po 6 ur dnevno, zato jo tudi zanima, koliko prištete dobe bi dobila v primeru ugotovljene invalidnosti zaradi bolezni pri starosti 61 let, ki jih bo dopolnila novembra letos.

Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti, in sicer je najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 36 odstotkov za moškega in 39 odstotkov za žensko. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65 let starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine.

Odmerni odstotek se določi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo ter prišteto dobo, ki je sicer fiktivna pokojninska doba. S prišteto dobo se invalidu nadomesti del manjkajoče pokojninske dobe, ki je zaradi nastanka invalidnosti pred dopolnjenim 65. letom ni mogel dopolniti. Koliko prištete dobe se doda k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi, je odvisno le od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti, torej ni pomembno, ali je zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje, s kolikšnim trajanjem ali pa ob nastanku invalidnosti sploh ni vključen v obvezno zavarovanje. Prišteta doba se upošteva le za odmero invalidske pokojnine, pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine mora biti izpolnjen brez te dobe. 

Upoštevaje bralkine navedbe, bi se k njeni dopolnjeni pokojninski dobi 38 let in 6 mesecev dodala še prišteta doba v trajanju 2 leti, to je polovica obdobja med datumom, pri katerem bi dopolnila starost 65 let starosti, in datumom njene predvidene invalidnosti, starost 61 let. Skupne pokojninske dobe bi tako imela že več kot 40 let, kar bi ji omogočilo izplačilo zagotovljene pokojnine, če bi bila njena invalidska pokojnina nižja od zneska zagotovljene pokojnine. Invalidska pokojnina z upoštevanjem prištete dobe ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki se odmeri v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Izjema je le v primeru daljše dejanske pokojninske dobe od 40 let za moškega in 38 let za žensko. Bralki bi se torej invalidska pokojnina odmerila za 38 let in 6 mesecev pokojninske dobe v višini 61,43 odstotka od pokojninske osnove, in če tako odmerjena pokojnina ne bi dosegla zneska zagotovljene pokojnine, bi se ji izplačevala zagotovljena pokojnina, ki trenutno znaša 530,57 evra.

VDOVSKA POKOJNINA

Bralko zanima, kdaj bo njena mama pridobila vdovsko pokojnino po pokojnem možu, ki je prejemal poleg bosanske pokojnine tudi slovensko pokojnino. Mama je bila ob njegovi smrti maja letos stara 53 let in 5 mesecev in je 1. junija 2019 v Bosni in Hercegovini že pridobila vdovsko pokojnino.

Po slovenski zakonodaji vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, t. i. čakalna starost, pridobi vdovsko pokojnino, ko dopolni starost 58 let.

Glede na to, da veljavni zakon v primerjavi s prejšnjim zakonom, veljavnim do konca leta 2012, za pridobitev vdovske pokojnine pogoje starosti zvišuje za pet let, je uvedel postopen prehod začenši z letom uveljavitve zakona (1. januar 2013) s tem, da se starost vsako leto viša po šest mesecev. To pomeni, da bi morala njena mama do dneva smrti moža dopolniti 56 let in 6 mesecev starosti, da bi lahko pridobila vdovsko pokojnino. Prav tako se postopoma viša tudi čakalna doba, ki vdovi, če ob moževi smrti še ni dopolnila zahtevane starosti, omogoča, da bo lahko z dopolnitvijo starosti, določene za pridobitev vdovske pokojnine, to tudi uveljavila. V letu 2019 znaša čakalna doba 51 let in 6 mesecev, upoštevaje smrt njenega moža v tem letu, bo njena mama vdovsko pokojnino pridobila z dopolnitvijo starosti 56 let in 6 mesecev.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 12. septembra, od 16. do 18. ure na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media