Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | sep. '19

 PRODAJA VNUKOVE DEDIŠČINE

Kot piše bralka, je njen pokojni mož premoženje zapustil vnuku. Njegova mama, bralkina bivša snaha, ki ima polno skrbništvo nad sinom, je napovedala, da bo premoženje prodala. Bralka bi rada to preprečila, saj se ji zdi nedopustno, da bi vnuk še pred polnoletnostjo ostal brez dediščine.

Z novim družinskim zakonikom je uvedenih nekaj sprememb glede razpolaganja s premoženjem, ki je v lasti otroka. Prejšnja ureditev je določala, da je za razpolaganje potrebno soglasje centra za socialno delo, z novo ureditvijo pa je določeno drugače, pri čemer zakon ločuje dva položaja, in sicer položaj, ko je otrok starejši od 15 let, in položaj, ko je otrok mlajši od 15 let.

Žal je še prezgodaj, da bi lahko bralki z zanesljivostjo odgovoril, saj se sodna praksa glede tega še ni izoblikovala. Načeloma velja, da lahko otrok, ki dopolni 15 let, sam sklepa pravne posle, pri čemer pa potrebuje dovoljenje staršev za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej. Sem zagotovo spada prodaja nepremičnin, ki jih je vnuk dobil z dedovanjem. Če je torej vnuk starejši od petnajst let, njegova mama ne more prodati podedovanega premoženja, pač pa to lahko stori le vnuk sam s soglasjem staršev.

Premoženje otroka, starega manj kot 15 let, upravljajo starši, pri tem pa morajo delati v njegovo korist. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist. Prodaja podedovanega premoženja je tako dopustna le, če bi bilo to nujno za preživljanje otroka ali preživljanje družine, ki nima drugih virov za preživljanje. Do kod sega pojem preživljanje in od kod naprej lahko govorimo o luksuzu, pa je težko opredeliti … Zakon ob tem uvaja varovalko, in sicer določa, da mora sodišče, če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz otrokovega premoženja ogrozili njegove premoženjske koristi, izreči ukrepe za varstvo premoženjskih koristi otroka.

Ukrepi, ki jih lahko uporabi sodišče, so različni in namenjeni zavarovanju koristi otroka. Med drugim lahko sodišče enemu ali obema izmed staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo s tem ukrepom njegova korist – ob upoštevanju okoliščin primera – dovolj zavarovana. Sodišče lahko tudi odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokovega premoženja položaj skrbnika; staršem lahko prepove upravljanje otrokove preživnine, drugega premoženja ali prepove le odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja. Glede na okoliščine primera lahko sodišče tudi odloči, da center za socialno delo opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, in določi način tega nadzora. Ob izreku ukrepa sodišče imenuje skrbnika.

Če bi torej obstajala nevarnost, da bi bivša snaha poskušala brez utemeljenega razloga prodati podedovano premoženje, bo treba vložiti predlog na sodišče za omejitev njenih starševskih upravičenj. Sodišče bo nato presojalo upravičenost prodaje v smislu koristi otroka – bralkinega vnuka. Če bo ugotovilo, da mati (bivša snaha) deluje v nasprotju s koristjo otroka (vnuka), bo lahko starševska upravičenja omejilo ali prepovedalo posamezen posel (na primer prodajo nepremičnine). Ali bo sodišče takšen ukrep izreklo ali ne, pa je odvisno od vseh okoliščin primera. Bralkina želja, da bi družinska nepremičnina ostala vnukova, tako da bi jo ta imel tudi po svoji polnoletnosti, bo ena, vendar ne edina okoliščina, ki jo bo upoštevalo sodišče.

PREVISOK RAČUN

Bralka živi v večstanovanjskem bloku in je od upravnika prejela višji račun kot običajno. Prepričana je, da je račun deloma neutemeljen, in jo zanima, kaj lahko stori.

Bralka je dolžna pisno obvestiti izdajatelja računa – upravnika o tem, da meni, da je račun deloma neutemeljen, in predstaviti argumente za to. Nesporni del računa pa je dolžna plačati. Upravnik bo na podlagi ugovora dolžan presoditi, ali vztraja pri spornem delu računu ali ne. Če bo ugotovil, da je prišlo do napake, je dolžan izstaviti dobropis za znesek, ki je neupravičeno obračunan. Če pa bo menil, da ni prišlo do napake in je celoten znesek utemeljen, lahko plačilo spornega dela uveljavlja v sodnem postopku. Če bo sodišče ugotovilo, da račun ni utemeljen, ga bralki ne bo treba plačati, upravičena pa bo tudi do povračila svojih sodnih stroškov. V nasprotnem primeru bo bralka morala plačati tudi sporni del računa skupaj z obrestmi in stroški sodnega postopka.

SVETOVALNI TELEFON

 Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 10. in 17. septembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media