Starost ni za mevže

nov. '19

Na sliki (z leve): Otto Gerdina, Matjaž Lunaček in Vesna Leskošek

 Zavod za aplikativne študije OPRO je izdal publikacijo Starost ni za mevže, v kateri je Otto Gerdina, doktorski študent fakultete za družbene vede, zbral osrednja dognanja z okroglih miz, ki jih zavod že nekaj let pripravlja na temo starizma. V publikaciji, katere podnaslov je O nasilju med in nad starimi, so objavljena še besedila Mace Jogan, Vesne Švab, Boruta Ošlaja, Sandre Cico in Tatjane Arnšek.

 Na predstavitvi knjige so sodelovali Otto Gerdina, psihiater Matjaž Lunaček in sociologinja Vesna Leskošek. Zadnja je poudarila, da gre za vreden prispevek k študijam o starosti, saj so redke, še posebej zanemarjene pa so debate o nasilju nad starimi ljudmi, ki je po njenih besedah zelo mnogotero. Gre za družbeno temo, ki bi potrebovala veliko več pozornosti. Matjaž Lunaček je še posebej omenil prispevek prof. dr. Boruta Ošlaja, profesorja filozofije, ki piše o samomorih med starimi. Ošlaj med drugim opozarja, da »bolj ko smo priznani, sprejeti in spoštovani, manjša je verjetnost, da si bomo vzeli življenje. Bolj ko smo socialno izolirani, nespoštovani, bolj ko trpi naša samopodoba, večja je verjetnost, da bomo prej ali slej zašli v duševno stanje, v katerem preprosto ne bomo mogli več živeti.« Mislim, da bi lahko precej suvereno zatrdili, da bi bilo starejše ljudi bolj mogoče primerjati z drugim, ne prvim stavkom. Avtor veliko pozornost namenja tudi (ne)uzakonitvi evtanazije, pri čemer je na strani tistih, ki je ne zagovarjajo.

Osrednji avtor knjige Otto Gerdina v svojih komentarjih izrazito poudarja nasilje nad starejšimi moškimi, medtem ko se drugi avtorji v knjigi osredotočajo na nasilje nad vsemi starejšimi. Morda je nasilje nad starimi moškimi nevidno, slabo raziskovano in redko izzove ukrepe tudi zato, ker moški svoje občutke in probleme pogosto skrijejo, pomanjšajo ali zavijejo v šalo (zato redkeje poiščejo pomoč), poudarja Gerdina.

Izčrpanost in osamljenost

Dr. Maca Jogan se je v svojem prispevku osredotočila na pomembne sociološke vidike pojasnjevanja nasilja nad starimi ljudmi, dr. Vesna Švab, specialistka za psihiatrijo, pa govori o osamljenosti starejših, o tem, kaj okolica od njih pričakuje, in o revščini, ki vlada med njimi. Poudarja, da je zlasti za ženske značilna izčrpanost, ki jo prinaša način življenja in jo od ženske zahtevajo zlasti v podeželskem okolju. Od žensk zahtevajo, da opravljajo 100 stvari vzporedno in brez prestanka preklapljajo med enim in drugim opravilom. Ogorčeno tudi zapiše, da »v vseh teh letih nismo bili sposobni uvesti dostojnih oblik pomoči ljudem, da bi lahko ostali v domačem okolju«.

Nekaj pozornosti publikacija namenja tudi mobingu. Odvetnica Sandra Cico pojasnjuje, da je mobing trpinčenje na delovnem mestu, in nadaljuje razlago, da »gre za sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, ki se lahko ponavlja kontinuirano in žrtvam povzroča večje ali manjše socialne, psihične in zdravstvene težave«. V nadaljevanju razčlenjuje mobing, vendar pri tem ne izpostavlja starejše populacije. Tej se z veliko večjo vnemo posveča specialistka za klinično psihološko svetovanje Tatjana Arnšek. Družbo nagovarja, da bi morala starejšim po upokojitvi ponuditi prilagojeno okolje bivanja, saj zagovarja kakovost staranja. Poudari, da aktivno staranje, o katerem tako radi govorijo neoliberalistični javnomnenjski voditelji, nikakor ne pomeni garanja do smrti prek mere zdravja, volje in etike. Predlaga, da bi lahko prva generacija (delavci, starejši od petdeset let) iz svojih izkušenj nove generacije seznanila z zdravimi temelji in dobrimi strukturami dobrobiti ter jih opozorila na možne napake. Tega pa pogosto ne upoštevajo, nadaljuje. Starejši delavec namreč težje zdrži trpinčenje na delovnem mestu oziroma ima to težje posledice za njegovo telesno in mentalno zdravje, še opozarja.

To, da starost ni za mevže, je še kako resnično dejstvo, saj se vse več starejših spopada z revščino. Politiki še posebej v predvolilnem času radi obljubljajo, da bodo poskrbeli za upokojence ali da bodo novi domovi za starejše ena od njihovih prioritet ipd. Po besedah Vesne Leskošek pa svojih napovedi praviloma ne uresničijo, zato je razkorak med obljubami in resničnostjo velik. Publikacija naj predvsem opozarja in javnost poziva k razpravi, saj naša družba razmislek o starih vztrajno daje na stranski tir ali poriva na drugo stran mavrice.

Besedilo: Jelka Šutej Adamič, fotografija: Brin Gerdina


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media