Odprt arhiv za vse obiskovalce

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | nov. '19

KDAJ UVELJAVITI STAROSTNO POKOJNINO?

Bralka navaja, da ima priznano nadomestilo za čas brezposelnosti do februarja naslednje leto, ki pa je približno za 100 evrov nižje od predvidene višine pokojnine. Pogoje za starostno pokojnino namreč izpolni konec letošnjega novembra, ko pri starosti 61 let dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Zanima jo, ali naj se raje upokoji po novem letu, saj je zasledila, da se bodo za otroke, ima namreč dva otroka, upoštevali dodatni odstotki za odmero pokojnine.

Po veljavni zakonodaji skrb za otroke ne vpliva na odmero starostne pokojnine, torej nima nobenega vpliva na višino pokojnine. V nekaterih primerih, kar velja zlasti za ženske, za moške pa le, če so uživali nadomestilo iz starševskega varstva, se zaradi skrbi za otroke zniža starostna meja za starostno pokojnino. Starost 60 let se torej zniža, če ima upravičenec dopolnjene najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer za enega otroka za 6 mesecev, za dva otroka za 16 mesecev, za tri otroke za 26 mesecev, za štiri za 36 mesecev in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Ista znižanja veljajo tudi za znižanje starostne meje 65 let, če je upravičenec dopolnil najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa.

S predvideno spremembo zakona pa naj bi bila pri uveljavljanju predčasne, starostne ali invalidske pokojnine uvedena novost dodatnega odmernega odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je eden od staršev skrbel v prvem letu njegove starosti, in sicer največ za tri otroke, po 1,36 odstotka, to je največ do višine 4,08 odstotka. Praviloma je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska, moški pa le ob pogoju uživanja nadomestila iz naslova starševstva v trajanju 120 dni in sklenjenem sporazumu obeh staršev. Poleg tega je tudi določeno, da je dodatni odmerni odstotek alternativa možnosti znižanja starostne meje, kar pomeni, da upravičenec lahko uporabi le eno izmed pravic, torej ne bo mogoča kombinacija obeh ugodnosti.

Za bralko, ki že ima izpolnjen pogoj starosti za starostno pokojnino 60 let, je glede na predvidene spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju verjetno ugodnejše, da se upokoji 1. januarja 2020, saj se ji bo pokojnina odmerila za 2,72 odstotka višje, kot če bi se upokojila do 31. decembra 2019. Poleg tega pa je tudi določeno, da se odmerni odstotek za ženske 1. januarja 2020 ne bo znižal in bo ostal na ravni, ki je določen za obdobje od 1. januarja 2017 do konca leta 2019, to je 63,5 odstotka, torej bi se ji starostna pokojnina odmerila v višini 66,22 odstotka od pokojninske osnove.

 

DRUŽINSKA POKOJNINA PO SESTRI

Bralca zanima, ali res nima pravice do družinske pokojnine po sestri, ki je umrla letos poleti. Star je namreč že skoraj 80 let in je brez finančnih sredstev, zato je bil finančno v celoti odvisen od sestre, ki je imela kot upokojenka kar visoko pokojnino. Pred kratkim je namreč prejel negativno odločbo, kar se mu zdi zelo krivično.

Zakon, ki je veljal do 31. decembra 2012, je določal, da pravico do družinske pokojnine v primeru smrti zavarovanca ali uživalca pravic pridobijo tudi bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, če izpolnjujejo pogoje za otroke ali pogoje, ki so določeni za starše umrlega zavarovanca. Za pridobitev pravice do družinske pokojnine so morali upravičenci poleg izpolnjenega pogoja preživljanja tudi dopolniti starost 58 let ali pa so bili pred smrtjo brata ali sestre popolnoma nezmožni za delo, o čemer je podala izvedensko mnenje invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Veljavni zakon, ki velja od 1. januarja 2013 naprej, pa med upravičence za pridobitev pravice do družinske pokojnine šteje le otroke in druge družinske člane. Druge družinske člane taksativno našteva, in sicer so to pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev (oziroma otroci, katerih starši so popolnoma nezmožni za delo), ki jih je zavarovanec preživljal, in starši, ki jih je bil umrli dolžan preživljati do smrti po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Za pridobitev pravice do družinske pokojnine pa morajo upravičenci izpolniti še druge pogoje, ki jih zakon zahteva za posamezne upravičence.

Zakon med upravičence do družinske pokojnine ne vključuje več bratov in sester, ki so to pravico – ob izpolnjevanju še drugih pogojev – lahko uveljavili po prejšnjem zakonu. Glede na to bralec nima pravice do družinske pokojnine po sestri, saj zakon te pravice za brate in sestre več ne določa, in je tako prejel povsem pravilno negativno odločbo.

  

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v v četrtek, 14. novembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media