Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PREZAPOSLITEV ZA POLOVIČI DELOVNI ČAS
V podjetju, kjer je poleg lastnika zaposlen le še bralec, gre vse slabše, zato sta se dogovorila za prezaposlitev za polovični delovni čas. Oba zanima, kako to izpeljati.
Zakon dopušča več možnosti, ki za seboj potegnejo različne posledice.
1. Sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi na podlagi dogovora: enostranska sprememba delovnega časa iz polnega v polovični ni mogoča, dogovorno pa je seveda takšna sprememba možna. Tako delodajalec kot tudi delavec lahko med trajanjem delovnega razmerja skladno z 49. členom ZDR-1 kadar koli predlagata spremembo obstoječe pogodbe ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Za to spremembo ne zadostuje aneks, ampak je treba skleniti novo pogodbo, ki velja le, če na to pristane tudi nasprotna stranka.
V primeru polovične zaposlitve ima delavec posledično seveda le polovično pokojninsko dobo, kar pomeni v enem koledarskem letu le 6 mesecev. V takem primeru se sicer lahko delavec za razliko do polnega delovnega časa prostovoljno vključi v pokojninsko zavarovanje, toda takšno zavarovanje ne spada v pokojninsko dobo brez dokupa, zato posledično ne omogoča starostne upokojitve. Če delavec na tak dogovor pristane, pri zavodu za zaposlovanje ne bo mogel uveljaviti pravice do polovičnega denarnega nadomestila, prav tako ni upravičen do odpravnine pri delodajalcu.
2. Odpoved s ponudbo nove pogodbe: nova pogodba je potrebna tudi v primerih iz 91. člena ZDR-1, ko delodajalec odpove obstoječo pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe, ki pa jo mora delavec skleniti v 15 dneh od prejema pisne ponudbe.
Če se delavec odloči, da takšno ponujeno neustrezno zaposlitev sprejme, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, o kateri se dogovori z delodajalcem, do polovičnega denarnega nadomestila na zavodu pa ni upravičen. Odpoved s hkratno ponudbo nove pogodbe s polovičnim delovnim časom se šteje za neustrezno zaposlitev, zato je delavec ni dolžan sprejeti, kljub temu mu v takem primeru pripadata odpravnina in tudi denarno nadomestilo na zavodu.
3. Odpoved pogodbe o zaposlitvi in kasnejša zaposlitev s krajšim delovnim časom: za delavca je vsekakor ugodnejši tak postopek, da mu delodajalec poda odpoved zaradi poslovnih razlogov v celoti, prizna pravico do odpravnine, na podlagi takšne odpovedi pa lahko nato delavec kot brezposelna oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomestila pri zavodu. Ob ponovni zaposlitvi za polovični delovni čas, pred katero mora nujno obvestiti referenta, ki vodi postopek, bo delavec prejemal polovično denarno nadomestilo in polovično plačo.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v sredo, 13. novembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
