Revščina med starejšimi v Sloveniji
STARANJE V EVROPI
Nedavna podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo Abhijitu Banerjeeju, Esther Duflo and Michaelu Kremerju, raziskovalcem na področju revščine, je sprožila veliko diskusij. Nekateri so opozorili na preveliko, nekateri spet na premajhno oziroma prešibko metodološko usmerjenost njihovega dela.
Sami se s takšnimi presojami ne bomo ukvarjali. Pogledali pa si bomo nekaj podatkov na področju revščine starejših v Sloveniji, ki temeljijo na prispevku, ki sva ga z dr. Nado Stropnik, vodilno raziskovalko področja revščine pri nas, pripravila v letu 2015, in na podatkih SHARE za leto 2011 (četrti val raziskave).
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Še daleč od demenci prijazne družbe
Starost je največji rizični faktor za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva zgolj starejše ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok in vnukov. Ti namreč skrbijo za bolne, pri tem pa dobijo premalo zunanje podpore in pomoči, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.Nad boleče koleno tudi z matičnimi celicami
Artroza kolen prizadene malo manj kot okoli 15 odstotkov naših prebivalcev, starejših od 60 let. Žensk z bolečimi koleni je malenkost več kot moških. O artrozi in različnih neoperativnih metodah zdravljenja bolečih kolen smo se pogovarjali s specialistom ortopedije.Lovor, kumina, ingver in česen proti vetrovom
Napenjanje v črevesju ali vetrovi je stanje, ki ni nevarno, a je neprijetno. Za nas in okolico. Zanje je najpogosteje krivo porušeno razmerje v prehranjevanju. Po drugi strani pa je odsotnost vetrov lahko znamenje hude črevesne bolezni.Naša veličina pa je prav v tem, da znamo živeti tudi z raznimi težavami. Metka Klevišar
Le komu se še ni pripetil slab dan, ko gre vse narobe. Takrat je najbolje počakati, da mine. S tuhtanjem o stvareh, ki so se nam zgodile in nas prizadele, je škoda izgubljati čas, saj so že za nami. Z njimi si lahko pokvarimo sedanje trenutke in vplivamo slabo celo na tiste, ki so še pred nami. Da sta preteklost in prihodnost duševna konstrukta, ki ju vidimo skozi oči sedanjosti, je vedel že sveti Avguštin. Lahko bi rekli, da so to, kar se nam je zgodilo ali se še bo, predstave, ki se rojevajo v naši glavi. Če smo z njimi preveč obremenjeni, pozabimo uživati v trenutku.
-
Fotogalerije
Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe
13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum
10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...Razigrano, pisano in veselo
29. september 2023Starejši niso breme družbe
28. september 2023Nova predsednica Zdusa je postala Zdenka Jan
19. junij 2023 Po dveh mandatih vodenja... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več » -
Zdus za vsaj 7,1-odstotno uskladitev pokojnin
Novosti pri pridobitvi pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Tudi virtualna vadba s Šolo zdravja
Danes izplačane pokojnine so za 4,5 odstotka višje
Pevska delavnica s skupino Cintare
Obiščite čarobno podzemlje s svetilkami
Novomeški policisti starejše obdarili s senzorskimi svetilkami
© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media