Revščina med starejšimi v Sloveniji
STARANJE V EVROPI
Nedavna podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo Abhijitu Banerjeeju, Esther Duflo and Michaelu Kremerju, raziskovalcem na področju revščine, je sprožila veliko diskusij. Nekateri so opozorili na preveliko, nekateri spet na premajhno oziroma prešibko metodološko usmerjenost njihovega dela.
Sami se s takšnimi presojami ne bomo ukvarjali. Pogledali pa si bomo nekaj podatkov na področju revščine starejših v Sloveniji, ki temeljijo na prispevku, ki sva ga z dr. Nado Stropnik, vodilno raziskovalko področja revščine pri nas, pripravila v letu 2015, in na podatkih SHARE za leto 2011 (četrti val raziskave).
Evropska socialna politika se osredotoča na preprečevanje in zmanjševanje tveganja revščine ter socialne izključenosti, pri čemer posameznike primerjajo z drugimi osebami v isti državi. Mera tveganja revščine je torej relativna in temelji na porazdelitvi dohodkov. Če želite v državi povsem odpraviti revščino, kot se je pri nas na veliko pisalo v zadnjih letih, se zagotovo ne smete navezati na prag revščine – ta vedno obstaja, in to v prav vsaki preučevani populaciji.
Kot sva ugotovila z dr. Stropnik, se Slovenija po povprečnem tveganju relativne revščine med celotnim prebivalstvom zelo dobro odreže (boljše so le Češka, Danska in Francija), a je hkrati med najslabšimi, kar zadeva tveganje relativne revščine med starejšimi od 50 let (relativno revnih je 38 odstotkov; slabše je le še v Španiji ter na Portugalskem in Poljskem). Tudi subjektivno občutenje revščine je med starejšimi v Sloveniji drugo najvišje (višje je le na Portugalskem): približno 22 odstotkov starejših oseb samo ocenjuje, da zelo težko shaja z dohodkom svojega gospodinjstva.
Med revnimi največ upokojenk
Primerjava med državami je pokazala, da je tveganje relativne revščine med osebami nad 50 leti starosti najvišje v sredozemskih, najnižje pa v skandinavskih državah. Razvidno pa je bilo tudi, da je bila situacija v vzhodnoevropskih državah in Sloveniji vsaj v letu 2011 le malenkost manj neugodna kot v sredozemskih državah. Praviloma se revščina povečuje pri starejših osebah, manj revščine pa je med moškimi, tistimi, ki živijo s partnerjem, in tistimi, ki živijo v urbanem okolju.
Zanimivo je, da če oseba živi v gospodinjstvu z dohodkom pod pragom tveganja revščine, ni ne potreben ne zadosten pogoj za to, da je ta oseba dejansko revna. To pomeni, da moramo hkrati spremljati več kazalnikov revščine in materialne prikrajšanosti, da bi celovito zajeli pojav revščine.
Vseeno pa podatki niso razveseljivi. Čeprav Slovenija velja za eno izmed držav z najmanjšo dohodkovno neenakostjo na svetu in se tudi glede tveganja relativne revščine v splošnem uvršča dokaj dobro, pa je stanje med starejšimi bistveno slabše. V Sloveniji živi z dohodki, nižjimi od 616 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine, vsaj okrog 83 tisoč upokojencev, od teh 57 tisoč žensk. Več kot očitno je dohodkovna situacija med starejšimi potrebna nujnih korekcij in ukrepov.
