Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
MAMINE FINANCE
Bralec piše, da je mama zbolela za demenco. Zanjo sicer izmenično skrbita s sestro, vendar je sestra formalna skrbnica in s tem pooblaščena za razpolaganje z maminim denarjem. Odkar je postala skrbnica, bralcu ne želi povedati nič o maminem finančnem stanju in se sklicuje na to, da tega ne sme povedati. Bralec bi vseeno rad vedel, kako je z maminimi financami, saj ga skrbi, kako sestra gospodari z denarjem in kaj sploh z njim plačuje. Obrnil se je tudi na center za socialno delo, kjer pa so mu povedali le to, da je vse v redu. Podatkov mu niso hoteli dati.
Mamine finance so mamina stvar. O tem verjetno ne bi imel bralec nobenega dvoma, če bi mama lahko sama skrbela za svoje zadeve. Če bi bila še poslovno sposobna, bi sama odločala, komu bo dala informacije glede svojega finančnega stanja in komu ne. Otroci glede tega nimajo posebnih pravic, vse dokler je mama živa. Mama bi tako lahko povedala otrokom, koliko denarja ima in za kaj ga porablja, ali pa tudi ne.
Podobno je tudi v primeru, ko posameznik ni več poslovno sposoben. Dostop do teh podatkov je dopusten le tistim, ki jim je to dovoljeno s predpisi ali na podlagi soglasja posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Ker pa poslovno nesposobna oseba nima sposobnosti, da bi odločala o svojih pravnih položajih, namesto te osebe odloča skrbnik. V primeru, ki ga opisuje bralec, je tako sestra kot skrbnica tista, ki odloča o tem, komu bo posredovala informacije glede finančnega stanja mame in komu ne. Ne gre torej za to, da ne bi smela dati bralcu kot bratu oziroma sinu teh podatkov, pač pa za to, da se lahko odloči, ali jih bo dala ali pa tudi ne.
Če so bralcu na centru za socialno delo zatrdili, da so preverili razpolaganje z maminimi sredstvi in ugotovili, da je to ustrezno, je to v tem trenutku praktično vse, kar je bralec lahko izvedel.
Drugače pa bo po mamini smrti. Če bo imel bralec občutek, da je sestra zlorabila svoj položaj skrbnika in denarja ni porabljala za mamine potrebe, pač pa za kaj drugega, bo lahko zahteval, da se ta denar vrne v zapuščino. Do podatkov o transakcijah na maminem računu pa bo lahko prišel kot dedič praviloma prek sodišča, in sicer za ves čas, za katerega banke še hranijo podatke.
DOLGOVI (že L)
Zaradi dolgov zoper bralko je potekal izvršilni postopek. Dolga ne more plačati, nepremičnin ali avtomobila nima. Zanima jo, ali ji lahko poberejo nizko pokojnino, ki jo prejema.
Izvršba na denarna sredstva je omejena, tako da dolžniku od sredstev, ki jih mesečno prejema iz naslova plače ali naslova pokojnine in podobno, ostane najmanj 76 odstotkov minimalne plače za večino dolgov (trenutno 673,83 evra) ter najmanj 50 odstotkov minimalne plače za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki je dajal preživnino (trenutno 443,31 evra). Od prejemkov, ki jih prejme bralka vsak mesec, ji tako ostane – ne glede na dolgove, ki jih ima – navedeni znesek.
Iz izvršbe so nadalje izvzete tudi socialne pomoči, starševski dodatek, štipendije, nadomestilo za invalidnost …
Če ima bralka res tako minimalne dohodke, kot piše, bo izvršba verjetno neuspešna in ne bo upnikom nič plačala. Z zakonom je namreč zavarovana tako, da upniki ne morejo doseči, da bi se ji, kot sama pravi, pobralo vse, kar ima, pač pa lahko upniki dosežejo le, da se poplačajo iz tega, kar presega zavarovani znesek, ki ji v vsakem primeru ostane, čeprav je dolžna. Da pa ne bi ti varovani zneski postali preveliko izmikanje dolžnosti poplačila dolgov, je določeno tudi, da se lahko poseže na sredstva, na katera je sicer izvršba omejena oziroma so izvzeta iz izvršbe, če so na računu pri banki več kot en mesec. Če bo torej bralka dobila ta mesec minimalno pokojnino, ta mesec upniki ne bodo mogli doseči, da bi se ta porabila za poplačilo dolgov, če pa bralka tega denarja ne bo porabila in bo ostal na njenem računu, pa bodo upniki lahko dosegli, da se naslednji mesec ta znesek porabi za plačilo dolgov. Omejitve pri izvršbi so namreč namenjene temu, da ima dolžnik zagotovljeno preživljanje, ne pa temu, da bi dolžnik na ta način zbiral denar in se hkrati izogibal plačilu svojih dolgov.
SVETOVALNI TELEFON
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 12. in 26. novembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
