Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | dec. '19

DOLGOVI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Bralec in sin sta solastnika hiše. Sin ima s. p., a ni preveč uspešen pri poslovanju, saj ga terja kar nekaj upnikov. Sin zagotavlja, da njegove težave ne morejo vplivati na lastništvo hiše, ker naj bi za svoje odgovornosti odgovarjal le kot podjetnik. A bralca vseeno skrbi.

Bralec je upravičeno zaskrbljen. Oseba, ki se registrira kot samostojni podjetnik (s. p.), sicer prvenstveno praviloma poplačuje svoje obveznosti iz poslovnega kapitala, če pa ta ni zadosten, odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, se pravi, da lahko upniki posežejo tudi na solastniški delež na hiši, ki ga ima. Družbenik pri družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ali delničar v delniški družbi (d. d.) pa odgovarja le s tem, kar je vplačal kapitala. Če je d. o. o. prezadolžen, upniki praviloma ne morejo poseči na premoženje družbenikov, če pa s. p. naredi več dolgov, kot ima podjetniškega kapitala, pa lahko upniki posežejo na njegovo osebno premoženje.

V stanju, v katerem je trenutno sinovo poslovanje, tudi preoblikovanje njegovega s. p.-ja v d. o. o. ne bi kaj dosti pomagalo. Pri d. o. o. sicer sin ne bi več odgovarjal z vsem svojim premoženjem, vendar pa to ne velja za obveznosti, ki so nastale, dokler je še s. p.

Če bodo torej upniki posegli na sinovo premoženje, lahko pride do prodaje njegovega solastniškega deleža na hiši. To, kar je v lasti bralca, ostane v njegovi lasti in ni predmet prodaje, ker bralec ni odgovoren za sinove dolgove.

V primeru dražbe ima naš bralec kot solastnik predkupno pravico. To pomeni, da lahko na dražbi izjavi, da bo sam kupil sinov del za najvišjo kupnino, ki bo ponujena na dražbi. Če tega ne bo zmogel, pa bo dejansko lahko nekdo tretji kupil sinov del in s tem postal solastnik hiše skupaj z našim bralcem.

LASTNIŠTVO HIŠE

Bralka piše, da imata z možem hišo in dve odrasli hčeri. Ena z družino živi v stanovanju, ki si ga je uredila na podstrešju, kar je financirala sama. Bralka ocenjuje, da je s tem vložila v hišo približno 40 odstotkov njene sedanje vrednosti. Druga hči ne živi doma in nima otrok. Bralko zanima, ali lahko hči, ki je vložila v hišo, dobi celo hišo, druga hči pa stanovanje, ki bi ji ga kupila z možem.

Vlaganja v hišo vodijo v pridobitev solastninske pravice le, če zaradi teh vlaganj nastane nova stvar. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (na primer za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen), ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če na primer iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost in uporabnost), pa gre za spremenjeno identiteto zgradbe in s tem za novo stvar. Čeprav je mogoče zahtevati pridobitev solastnine le, če gre za novo stvar, pa lahko tisti, ki je vlagal v hišo, v vsakem primeru upravičeno zahteva, da mu lastnik povrne toliko, za kolikor je hiša več vredna, ker so bila izvedena vlaganja, če je vlaganja opravil na podlagi dovoljenja ali celo prošnje lastnika.

Četudi hči ne bi mogla prek sodišča doseči, da bi se njena vlaganja spremenila v solastnino, pa je to mogoče doseči s pogodbo. Lastnika stavbe (bralka in njen mož) ter vlagatelji (hči z družino) se lahko dogovorijo, da se njena vlaganja spremenijo v njen solastniški delež na hiši, namesto da terja povračilo v višini razlike v vrednosti hiše, do katere je prišlo zaradi njenih vlaganj. Če bralka ocenjuje, da je ta vrednost 40 odstotkov hiše, se lahko s pogodbo določi, da hči postane solastnica 4/10 hiše.

Druga hči ima pravico do dednega deleža, kar pomeni, da bo dedovala polovico premoženja, ki ga bo imela bralka ob svoji smrti. Delež, ki bi ga bralka prepisala na eno hčer zaradi vlaganj v hišo, se praviloma ne šteje v zapuščino, ker je to delež, ki ga je hči ustvarila s svojimi vlaganji. Če bi se izkazalo, da so bila vlaganja manjša (na primer le 10 odstotkov vrednosti hiše), pa bi se lahko upoštevala morebitna razlika (30 odstotkov hiše).

Bralka lahko to z oporoko do določene mere spremeni, in sicer da hčeri, ki je vlagala v hišo, nameni več. Pri tem je omejena le z nujnim deležem druge hčere, ki znaša 1/2 zakonitega deleža, oziroma če sta dediča dva, 1/4 bralkine zapuščine. Če ima bralka toliko drugega premoženja, lahko to 1/4 pokrije z drugim premoženjem in prvi hčeri poleg 40 odstotkov zapusti še 60 odstotkov hiše, tako da ta dobi celotno hišo. Če premoženja ne bi bilo zadosti za pokritje nujnega deleža, pa bi sodišče lahko zmanjšalo oporočno razpolaganje in drugi hčeri priznalo dediščino tudi na hiši, a le na tistem delu, ki ne predstavlja vlaganj prve hčere. Povedano v številkah. Druga hči bi v primeru utemeljenega in s pogodbo priznanega deleža vlaganj v višini 40 odstotkov hiše in odsotnosti kakršnega koli drugega premoženja bralke lahko uveljavljala nujni delež na 60 odstotkih hiše, kar bi ob predpostavki, da je njen nujni delež 1/4, pomenilo, da bi lahko pridobila 1/4 od 60 odstotkov, to je 15 odstotkov hiše. Če pa bi na primer dedoval tudi mož, bi se ti deleži spremenili, ker je zakoniti dedni delež v primeru treh dedičev 1/3, nujni dedni delež pa 1/6 zapuščine.

SVETOVALNI TELEFON

 Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 10. in 17. decembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media