KULTURA KRATKE

Prosti čas | jan. '20

RAZSTAVE

Tisočletje metalurgije na Slovenskem

Iz železa oblikovana hrastova veja, NMS

Ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani so združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavo Ko zapoje kovina želijo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v muzeju sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji od obstoja te ustanove. Hkrati pa predstavljajo vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev so nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem trgu uspešno kosajo z ostro konkurenco, na primer v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah. Na ogled do maja.

Portret razcvetelega mariborskega meščanstva

V Pokrajinskem muzeju Maribor so odprli novo stalno razstavo, katere rdeča nit je vzpon meščanstva v 19. stoletju. Prikazuje kulturno življenje mesta ter meščanstvo kot gonilno in povezovalno silo razgibanega obdobja, zaznamovanega s spremembami na številnih področjih. Takrat je Maribor postal najpomembnejše mesto na slovenskem Štajerskem, pravno in finančno središče s stalno naseljeno vojsko in uradništvom. Zaživeli sta bralno in glasbeno društvo, zgrajena je bila gledališka stavba, poslopje Kazine, mesto je dobilo prve časopise, postalo je tudi sedež lavantinske škofije s prvim mariborskim škofom Antonom Martinom Slomškom.

O obuvalih malo drugače

Razstavo Bosi. Obuti. Sezuti. je avtorica razstave dr. Janja Žagar, kustosinja za oblačilne tekstilne zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, razdelila na šest poglavij: Noge na tleh in poteh (obravnava noge z izbranih fizičnih in časovnih vidikov), V korak s časom (tu so zbrana obuvala, ki varujejo človeške noge), Čevelj po meri noge, noga po meri čevlja (prikaz znanja o izdelovanju obuval), V svojih čevljih (opominja, da družbene norme vplivajo na oblikovanje osebnega okusa, da na tej osnovi presojamo druge in sebe), Prostorske zgodbe (obiskovalce opomnijo, da obuvala »slikajo« in ustvarjajo javne prostore) ter Razmisleki in spogledovanja, ki prinaša raznovrstne kreacije študentov oblikovanja različnih fakultet. Na ogled bo eno leto, spremljal jo bo pester program obrazstavnih dogodkov.

Nani v Ljubljani

Prav tako v Slovenskem etnografskem muzeju Nani Poljanec razkriva preplet zbirateljstva skozi svoje tri zbirke: domoznansko, kraljevo in filografsko, ki so sicer razstavljene na Aninem dvoru v Rogaški Slatini, kjer ima svoj muzej. Posebno pozornost namenja kraljevi družinski dinastiji Karađođević, o njej ima veliko zanimivega gradiva, njegov konjiček – filografija, zbiranje originalnih avtogramov – pa je prerasel v enkratno zbirko podpisov znanih osebnosti. Ponosen je, da ima podpise ruskih kozmonavtov (J. Gagarina, V. Terješkove), šahovskega mojstra Svetozarja Gligorića, izjemnih igralk (Ite Rine, Milene Dravič, Milene Zupančič, Polone Vetrih, Svetlane Makarovič). Nekatere so mu podarile tudi osebne predmete, s katerimi je nadgradil zbirko. Ogledate si jo lahko do marca.

Zapuščina Leona Štuklja

Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

V prihodnjih letih bodo prenovili novomeški Narodni dom, v katerem je nekoč telovadil tudi Leon Štukelj, in v njem postavili stalno razstavo o tem največjem slovenskem olimpioniku, ki je bil močno navezan na svoj rodni kraj. Dolenjski muzej je s tem postal lastnik in skrbnik 3.300 fotografij, več kot 800 drugih dokumentov, med katerimi so tudi Štukljevi zapisi o tekmovanjih in sokolskem gibanju, ter več kot 600 predmetov iz Štukljeve dediščine, tudi olimpijske medalje. Donatorsko pogodbo sta podpisali Štukljeva hči Lidija Pauko in direktorica muzeja Jasna Dokl Osolnik.

GLEDALIŠČE

Znanstveni kabaret 2020

Za režiserja Ivico Buljana je novo leto izzivalno, ker bodo odprli veliko svetovno razstavo v Dubaju, priredili poletne olimpijske igre v Tokiu, postbrexitovske volitve v Veliki Britaniji, predsedniške volitve v ZDA, misijo na Mars z namenom, da bi preučili naselitvene možnosti planeta, v Liberiji bodo v zameno za pomoč prenehali sekati drevesa, Norveška bo financirala obstanek gozdov v revnih državah ... V predstavi v ljubljanski Drami se sprašuje o tem, kaj je dobro življenje, kako človeštvo uresničuje temeljni vrednoti ljubezen in spoštovanje do drugega, kako človeški obstoj postaviti na prvo mesto, kaj želimo na Zemlji. Hararijeve misli so postale izhodišče za dialoge, monologe, plesne in glasbene prizore v žanrski obliki znanstvenega kabareta. »Naša ambicija je ustvariti pametno, poučno in zabavno umetniško delo o evoluciji, vesolju in našem prostoru v njem,« je zapisal režiser. Koprodukcija z MGL in Cankarjevim domom.

Družinski mijauzikl Obuti maček

Nastopajoči

Andrej Rozman - Roza se je oprl na znano pravljico, vendar jo je razširil, zrimal in posodobil v »družinski mijauzikl«, ki v svoji večplastnosti ponuja vsakomur nekaj: pravljičnost in dinamično dogajanje otrokom, duhovite besedne domislice in družbenokritične osti odraslim, veselje do življenja, glasbo in ples pa vsem skupaj. Avtorja glasbe sta Nana Forte in Jure Ivanušič, režiser je Vito Taufer. V Slovenskem mladinskem gledališču glasbo v živo izvajajo poleg Ivanušiča še Uroš Maček, Vasko Atanasovski, Žiga Golob in Marjan Stanič. Igrajo: Anja Drnovšek, Ivan Godnič, Rok Matek, Maruša Oblak in Ivan Rupnik.

KINO

Kinodvor v vrhu evropskih kinematografov

Kinodvor je novembra lani prejel prestižno nagrado Europa Cinemas za najboljši program 2019. Mednarodna mreža Europa Cinemas združuje 3123 filmskih platen, 1194 kinematografov v 43 državah oziroma 724 mestih, ki sledijo smernicam mreže. Te vključujejo: posvečanje posebne pozornosti evropskemu filmu, razvijanje iniciativ, namenjenih otrokom in mladim, promoviranje raznolikosti ter razvijanje mreže kinodvoran, kar omogoča skupne pobude na nacionalni in evropski ravni. Na filmskem Srečanju ob kavi 15. januarja bo na ogled celovečerni prvenec Katje Colja z Borisom Cavazzo in Lunetto Savino v glavnih vlogah. Intimna drama o dolgoletni ljubezni, postavljeni na preizkušnjo ob izgubi otroka, je tudi zgodba o mejah in njihovem preseganju: o mejah med državami, ljudmi, generacijami, med dušo in telesom, med razumom in čustvi.

Reka – evropska prestolnica kulture 2020

Na Reki živi veliko Slovencev, ki so povezani v kulturna društva, zato ne čudi, da sta Ljubljana in Reka lani podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju. Okronal naj bi 40 let prijateljstva med mestoma. Rečani so kot evropska prestolnica kulture oblikovali bogat kulturni program, poln najrazličnejših dogodkov, od koncertov, razstav, tribun do kongresov. Mesto bo prikazalo, kako je v sto letih zamenjalo 9 držav, vsaka pa je pustila določeni pečat, zato je Reka odprto multikulturno mesto, v katerem lahko vsak uživa, najde kaj zanimivega zase, predstavi svojo tradicijo. Vse leto se bo Reka predstavljala s sloganom Luka različnosti.

NA KNJIŽNI POLICI 

Slavko Pregl: Srajca srečnega človeka

Priljubljen mladinski pisatelj v svoji avtobiografiji duhovito obuja spomine na svojo 70-letno življenjsko pot. Od otroških let, ki so jih trije bratje preživljali v predmestju, do prvih literarnih poskusov, službovanja pri Mladini in Delu ter urednikovanja pri Mladinski knjigi. Razkriva tudi, kako je kot predsednik Društva Bralna značka Slovenije vodil »vojsko« 150.000 deklet in fantov, kaj se je dogajalo, ko je bil »minister za knjigo«, in osvetli razmere v slovenskem založništvu. (Založba Beletrina, 27 evrov)

 Tone Hočevar: Skušnjave

Časopisni in televizijski novinar je večino svoje delovne dobe preživel kot dopisnik v tujini, 12 let v Južni Ameriki in 16 let v Rimu. V Mehiki in na Kubi je služboval v zelo turbulentnih časih, od blizu je v času državnih udarov spremljal dogajanja v Nikaragvi, Gvatemali, Salvadorju. Pred bralcem se razprostirajo krute zgodbe krvavih diktatur, političnih spletk, resnic in polresnic. Hkrati pa avtor pripoveduje tudi o prijateljstvih, ki so se tkala med novinarskimi kolegi in uglednimi razumniki. V Vatikanu in Rimu je prijateljeval z ljudmi, ki so mu odpirali vrata tudi v skrivnostni svet organizacije Opus Dei. (Založba Sodobnost International, 28,90 evra)

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media