NOVICE OD VSEPOVSOD
Sočutni in srčni naj nam bodo vzgled
Že 26. leto po vrsti je revija Naša žena/Ženska v akciji Ljudje odprtih rok simbolično nagradila ljudi, ki znajo v pravem trenutku ponuditi toplo dlan ali konkretno pomoč človeku v stiski. Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Marta Krpič, odgovorna urednica revije Naša žena/Ženska, sta podelili 17 zahvalnih listin in štiri srebrne okrasne zaponke ptice v letu, ki so jih prejeli tisti, ki pri dobrih delih še posebej izstopajo. Za darovalca leta so razglasili Šolski center Novo mesto – Srednjo gradbeno, lesarsko in vzgojiteljsko šolo z velikim posluhom za ljudi v stiski, ki razvija vrednote prostovoljstva. Izjemna osebnost leta 2019 je Jože Okoren iz Trebnjega, paraplegik in eden najzaslužnejših za razmah športa med invalidi.
Dobrotnik leta 2019 je Društvo Humanitarček iz Maribora. Skupina mladih ljudi pod vodstvom Ninne Kozorog na različne načine pomaga osamljenim starejšim in brezdomcem.
Bralci revije pa so za dobrega človeka leta 2019 izbrali Lauro Novak, učiteljico na OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, predvsem za inovativni projekt za motivacijo najmlajših učencev, ki je dobil pohvale tudi v strokovnih krogih.
Pisanje z roko razgiba možgane
Društvo Radi pišemo z roko vse generacije opominja, naj se urijo v spretnosti pisanja z roko, saj s tem krepimo finomotoriko, izboljšata se nam spomin in koncentracija, ohranjamo dolgotrajnejšo pozornost, razvijamo ustvarjalnost, informacija, ki jo napišemo z roko, pa se v spominu zadrži dalj časa.
Društvo že nekaj let pripravlja Teden pisanja z roko, ki bo letos potekal od 20. do 24. januarja 2020, z osrednjo temo V naši družini radi pišemo z roko. V njem bo sodelovalo 227 šol in drugih ustanov, kar dvakrat več kot lani. Podrobnosti najdete na spletni strani: www.pisemozroko.si. Tu lahko preberete tudi zadnjo številko društvenega časopisa Radi pišemo z roko. V njej so med drugimi zanimivimi novicami predstavljene Urice pisanja z roko za starejše, ki so jih lani uvedli v nekaterih domovih za starejše.
Spominska soba dr. Matije Slaviča
V Križevcih pri Ljutomeru so v obnovljeni kapeli sv. Ane odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča. Rodil se je v kmečki družini v Bučečovcih in prav njemu se lahko zahvalimo, da se je pred sto leti Prekmurje priključilo k matičnemu narodu. Bil je duhovnik in zgodovinar, ki je prvi znanstveno ovrednotil življenje in delo škofa Antona Martina Slomška, akademik in rektor Univerze v Ljubljani ter velik domoljub. Udeležil se je pariške mirovne konference leta 1919 in v znanstveni razpravi utemeljil zahtevo za priključitev Prekmurja k matični domovini, kar se je 19. avgusta tudi uresničilo. V bližino kapelice so prestavili tudi doprsni kip dr. Slaviča, ki ga je občina postavila že pred leti.
Kapelo, ki je bila zgrajena leta 1582, so v zadnjih dveh letih popolnoma prenovili pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. V objektu je bila najprej kostnica. V 16. stoletju pa so jo uporabljali kot del utrdbe za zaščito pred turškimi vpadi. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
