Kako trdna je naša varnostna mreža?
Ksenija Klampfer
Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših. Med drugim bodo v prihodnje več pozornosti namenili razvijanju skupnostnih oblik storitev, kot so so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve.
Že nekaj let ugotavljamo, da je Slovenija ena najhitrejše starajočih se držav. A temu dejstvu se nekako še ne znamo prilagoditi. Kaj menite?
Res je, po številu prebivalcev, starejših od 65 let, smo tretji v Evropi. In če se bo trend nadaljeval, jih bo leta 2030 že več kot 25 odstotkov. Dovolim si trditi, da nismo pripravljeni na to. Po moji oceni je država zadnjih deset let na tem področju popolnoma zaspala, in sicer pri zagotavljanju institucionalnega varstva, še bolj pa pri zagotavljanju storitev zunaj domskega varstva. To potrjuje tudi revizija računskega sodišča za obdobje od leta 2007 do leta 2018.
Kot veste, je bila leta 2017 sprejeta Strategija dolgožive družbe, na tej podlagi pospešeno pripravljamo akcijski načrt z različnimi ukrepi na področju varstva starejših. Sodelujemo z različnimi sektorji: z ministrstvom za javno upravo v zvezi z digitalizacijo, ministrstvom za okolje in prostor glede stanovanjske politike in ministrstvom za zdravje pri dolgotrajni oskrbi, decembra je bila oblikovana pogajalska skupina, pozvali smo socialne partnerje, da predlagajo rešitve. Računamo, da bomo akcijski načrt potrdili na ekonomsko-socialnem svetu, spomladi pa naj bi ga sprejela vlada.
Začeli smo tudi pripravljati resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od 2021 do 2027.
Če se vrneva k reviziji računskega sodišča. Trdite, da ugotovitve niso točne.
Na ministrstvu smo z veliko resnostjo in odgovornostjo pristopili k pripravi popravljalnih ukrepov. Upoštevali smo opozorila računskega sodišča. Tako smo že sprožili številne aktivnosti, ki se nanašajo na spremembe normativne ureditve, med drugim tudi na prenovo standardov in normativov, delo komisij za spremembe številnih podzakonskih aktov je v teku.
Odzivno poročilo smo oddali pred dnevi, v njem pa na primer tudi zelo podrobno dokazujemo, da 74,5 milijona evrov ni bilo nenamensko porabljenih, kot je trdilo računsko sodišče, pač pa sploh še ni bilo porabljenih. Saj veste, kako je v javnosti odmeval podatek, da je ministrstvo porabilo 74 milijonov evrov samo za študije. To ni res. Gre za 50 milijonov, in to so bila evropska sredstva operativnega programa za obdobje od 2014 do 2021, ki sploh še niso bila počrpana, ker so bila namenjena širitvi neinstitucionalnih oblik bivanj. Zakaj jih v prejšnjem mandatu niso porabili, ne vem. Dejstvo pa je, da zdaj hitimo s projekti, da bi porabili ta denar. Tako so prav vsi projekti že v teku ali pa v pripravi. S temi sredstvi bodo zagotovljena prenekatera nova mesta. Med njimi je na primer tudi posodobitev posebnega socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu in Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. Skupaj bo samo v ta namen zagotovljenih dodatnih 140 novih mest.
Ali ste lahko bolj konkretni, katere ukrepe načrtujete za izboljšanje življenjskih pogojev starejše generacije?
Evropska politika se na področju varstva starejših zelo krepi na področju skupnostnih oblik socialnega varstva starejših. Temu želimo slediti. To pomeni, da posamezniku damo možnost odločitve, ali bo bival doma ali v ustanovi. Hkrati pa mora, če se odloči za bivanje doma, seveda imeti na voljo storitve, s katerimi bo lahko kakovostno in varno bival doma.
Skupnostne storitve, to so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve, doslej nismo dovolj razvijali, zato bomo letos temu namenili dodatnih 20 milijonov. To so evropska sredstva, še s stare finančne perspektive, ki jih lahko porabimo samo za gradnjo infrastrukture s področja deinstitucionalizacije. S širjenjem bivalnih enot in dnevnih centrov bomo sproščali kapacitete v domovih.
Ugotavljamo, da je približno 20 odstotkov stanovalcev domov za starejše v tako dobri kondiciji, da bi lahko živeli samostojno. Zato jih preseljujemo v bivalne enote. Trenutno tečeta dva projekta, za katera upamo, da bosta zaključena do konca letošnjega leta. Na Krasu in Koroškem.
Bolj bomo promovirali tudi drugačne oblike bivanja, ki so premalo poznane, kot je nastanitev pri drugi družini, lahko tudi na kmetiji …
Kako pa bi lahko sistem socialne varnosti izboljšali?
Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, če lahko uporabim to primerjavo. Da vsakega, ki se mu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga s socialnimi transferji, vendar to ni dovolj.
Imeti moramo programe, ki ga bodo opolnomočili, da ga bo ta mreža postavila nazaj na noge. Hkrati imamo zelo dobro razvit sistem nevladnih organizacij, ki dopolnjujejo to mrežo. Ministrstvo jih sofinancira v višini 16 milijonov, da lahko opravljajo svoje poslanstvo. Tudi prostovoljci ohranjajo vrednote solidarnosti, humanitarnosti in dobrodelnosti v družbi, kar se mi zdi v teh časih, v katerih živimo, zelo pomembno. Prav je, da se ti sistemi med seboj prepletajo in dopolnjujejo.
Ne sme pa prevzeti vloge države, s tem se verjetno strinjate.
To je res. Država je tista, ki mora s svojim sistemom socialne varnosti poskrbeti za osnovno socialno varnost za vse. Drugi sistemi to dopolnjujejo. Na področju starejših na primer namenjamo 750 tisoč evrov na leto za sofinanciranje različnih programov, ki so namenjeni starejšim. Med njimi je tudi projekt Starejši za starejše.
Ugotavljamo pa, da ljudje ne vedo za pravice, ki jim pripadajo, na primer, da lahko dobijo varstveni dodatek ali dodatek za pomoč in postrežbo in podobno. Odkar smo ukinili prepoved obremenitve premoženja, se je število prejemnikov varstvenega dodatka dvignilo za približno deset tisoč. Trenutno je prejemnikov nekaj čez 21.000. Vendar pa ljudje še vedno ne vedo, da te obremenitve ni več.
Kako sodelujete z ministrstvom za zdravje pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi? Mimogrede, ali se vam zdi prav, da je ta zakon prešel z vašega ministrstva?
Zakaj je bila v preteklosti sprejeta ta odločitev, težko komentiram. Razprava o tem, katero ministrstvo je bolj pristojno, se mi zdi izguba časa. Dejstvo je, da moramo zakon čim prej skupaj pripraviti. Delovna skupina, v kateri so tudi naši sodelavci, se zelo trudi, da bi osnutek zakona dali v javno obravnavo. Ministrstvo za zdravje obljublja, da se bo to zgodilo v začetku letošnjega leta.
Za institucionalno varstvo starejših je v proračunu za leti 2020 in 2021 namenjenih le 10 milijonov evrov. Kaj lahko s tem denarjem storite, če vemo, da na prosto posteljo v domu čaka okoli 10 tisoč ljudi?
V prihodnjih letih se število mest v domovih za starejše povečuje. Skupaj s potrjenimi širitvami in prenovami ter podeljenimi koncesijami je v letih 2020 in 2021 že načrtovanih 654 mest, hkrati pa bomo v prihodnjem letu potrdili še širitev kapacitet za 700 mest na podlagi odobritve ministrstva za zdravje. Dodatnih 700 mest bomo pridobili tudi iz t. i. mrtvih koncesij, ki so bile v preteklih desetih letih že podeljene, pa nikoli izvedene.
Načrtujemo, da bomo v naslednjem obdobju javno mrežo institucionalnega varstva razširili s približno 2000 mesti. Ministrstvo ima v naslednjih dveh letih v proračunu res zagotovljenih 10 milijonov evrov, kar pa je bistveno več, kot je bilo v preteklih letih. Za primerjavo – v letu 2016 je država za domove za starejše namenila samo 345 tisoč evrov, v letu 2017 pa nič.
Dodatne kapacitete domskega varstva starejših so potrebne in jih zagotavljajo, treba pa je tudi poudariti, da so do zdaj v Sloveniji podpirali predvsem razvoj institucionalnega varstva starejših, mnogo manj pa razvoj storitev v skupnosti. Tudi trenutno se javna razprava osredotoča na institucionalizacijo. Za starejše načrtujemo projekt sofinanciranja infrastrukture za dnevne centre za starejše, v okviru katerega je predvidenih 30 enot. Te oblike dnevnega varstva, ki jih bodo izvajali domovi za starejše, bodo omogočile, da starejši ob ustrezni podpori svojcev ostanejo dalj časa v domači oskrbi.
Ali nameravate dokončati domova v Osilnici in Vrtojbi?
Tudi za ti dve nasedli naložbi iščemo rešitve. Vendar je treba vedeti, da so se gradnje teh domov lotile občine same, precej nepremišljeno. Te stavbe stojijo nedokončane že deset ali več let in bodo potrebna velika vlaganja, preden bi se lahko vanje vselili stanovalci. Mislim, da je v Osilnici stavba v tretji gradbeni fazi že od leta 2006. V Vrtojbi je dom skoraj dograjen, prevzela ga je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Kakšno je vaše stališče do tujih vlaganj na področju socialnega varstva?
Na razpis za podelitev koncesij za institucionalno varstvo se lahko prijavijo podjetja, ki so registrirana v Sloveniji, tudi če je lastnik tujec. To je eden izmed pogojev, poleg finančno-poslovne sposobnosti in še drugih pogojev. Pomembno pa je poudariti, da je dejavnost domskega varstva starejših nepridobitna dejavnost, kar je ključno. In zato zanj ni velikega zanimanja.
Lahko pa povem, da bomo v sklopu nove finančne perspektive za obdobje od 2021 do 2027 poskušali pridobiti evropska sredstva za gradnjo domov. Kar do zdaj ni bilo mogoče.
Že desetletje izvajalci pomoči na domu opozarjajo na pomanjkanje socialnih oskrbovalcev. Mar ni že čas, da se popravijo standardi in normativi, da bodo ustrezali dejanskim razmeram, in seveda plačila?
Drži, standarde in normative je treba prevetriti. V skladu z zakonom o socialnem varstvu ima pristojnost za njihovo pripravo Skupnost socialnih zavodov Slovenije. V skladu z dogovorom bi moral biti osnutek pripravljen do konca leta (pogovarjali sva se tik pred prazniki, op. A. Ž.).
Zavedamo se, da je pomanjkanje kadrov v domovih za starejše velik problem. A to se ne dogaja samo pri nas, ampak povsod po Evropi. Kolegi iz Švedske pravijo, da bi domove lahko kar zaprli, če ne bi zaposlovali ljudi iz Romunije. Vzrok je prav gotovo nizko plačilo, plačilni razredi so nizki, ker je običajno nizka tudi stopnja izobrazbe, delo pa je težko, zato iščejo bolje plačane in manj zahtevne službe.
A moramo vedeti, da spadajo zaposleni med javne uslužbence. Sistem javnih uslužbencev pa spada pod ministrstvo za javno upravo.
Zakon omogoča, da lahko v primeru, ko jim primanjkuje kadra, direktor doma oskrbovalcem poveča osnovno plačo za pet plačnih razredov. Taka zvišanja plač na ministrstvu odobrimo.
Še bolj bode v oči, da so osebni asistenti invalidov, ki opravljajo primerljivo delo, za kar sedem plačnih razredov bolje plačani od socialnih oskrbovalcev. Kako bi to nesorazmerje uredili?
Zakon o osebni asistenci je bil sprejet leta 2017, začel pa se je izvajati v letu 2019. Zato njegovo izvajanje budno spremljamo, pripravljamo evalvacijo, in če bo treba, bomo pripravili spremembe. Vedeti pa moramo, da je to pomembna pridobitev na področju invalidskega varstva, ki nam jo zavidajo tudi številne evropske države.
Kako pa ocenjujete reorganizacijo centrov za socialno delo?
Reorganizacija se je začela 14 dni po mojem prihodu na ministrstvo. Zastavljena je bila z dobrimi nameni, a po moji oceni postavljena v popolnoma napačen čas, saj je 1. oktobra na centrih za socialno delo največ dela z vlogami za štipendije, otroške dodatke … Zato je prišlo do izjemno velikih zaostankov.
Prav tako se mi zdi, da se je reorganizacija zgodila prehitro. Veliko težav je namreč povzročala zelo kompleksna in zapletena zakonodaja. Zato smo se v začetku mandata ukvarjali s poenostavljanjem zakona za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in s pospešeno informatizacijo centrov. Dosegli smo, da lani jeseni centri prvič v sedmih letih niso bili v zaostanku z reševanjem vlog. Velik zaostanek je bil v začetku mandata tudi pri reševanju drugostopenjskih odločb, saj nas je čakalo 5400 pritožb. Po zadnjih podatkih smo imeli sredi decembra nerešenih le še 314 vlog.
Reorganizacija je bila namenjena (tudi) temu, da bodo socialni delavci bližje ljudem in več na terenu, pa menda ni tako.
Še ne. Osemdeset odstotkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je že informatiziranih. To je kar zalogaj, če veste, da podatke pridobivamo iz 38 različnih virov. Želela bi si, da bi čim prej prišli tako daleč, da bi vsem strankam izdajali informativne izračune, čeprav imamo po zakonu čas do januarja 2022. Tako bi se ljudje, ki so zdaj obremenjeni z birokratskimi postopki, začeli strokovno ukvarjati s strokovnim socialnim delom.
Decembra sprejete spremembe pokojninske zakonodaje predvidevajo stimulacijo za podaljšanje zaposlovanja. Kakšne pa so varovalke, da ne bi prišlo do izkoriščanja tega ukrepa?
Naj poudarim, da nam je uspelo ustaviti padanje pokojnin, odmerni odstotek za moške se je dvignil s 57 na 63,5 odstotka, za ženske pa se je ustavil pri 63,5, ker bi drugače padel na 60,25 odstotka. Poleg tega smo posameznikom, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, pa bi želeli delati dlje, povišali delež delne pokojnine na 40 odstotkov. S tem se jim zviša tudi odmerni odstotek, za tri odstotke na leto – v treh letih imajo za 9 odstotkov višjo pokojnino. Ljudem bi radi dokazali, da je dobro in koristno delati dlje. V preteklosti so se hitro upokojevali, zato imajo nizke pokojnine.
Da ne bi prihajalo do zlorab, smo sprejeli pogoj, da delavec, če je na bolniškem dopustu, daljšem od 30 dni, ta čas ne dobiva pokojnine. Ne morejo pa delne pokojnine dobivati tisti, ki se predčasno upokojijo.
Ker je bilo v javnosti slišati očitke, da bodo dalj časa delali le zdravniki, profesorji in podobni profili, smo naredili analizo. Ugotovitve so zanimive, saj se je izkazalo, da ima dvojni status že zdaj 78 odstotkov zaposlenih iz gospodarstva, ne iz javnega sektorja.
Kako pa boste motivirali delodajalce, da bodo zaposlovali starejše delavce?
Direktorje, menedžerje, moramo pripraviti do tega, da bodo začeli razmišljati o t. i. »age menedžmentu«, kako prilagoditi delovna mesta, da bodo starejši lahko dlje delali. Včasih so dovolj le preproste mehanske rešitve, da se delo olajša. Prav tako je treba okrepiti izobraževanje odraslih. Po statističnih podatkih delodajalci že starejših od 42 let ne napotijo več na izobraževanja. Krepiti moramo koncept vseživljenjskega učenja, da bodo starejši delavci še vedno konkurenčni na trgu dela. Izboljšati moramo obvladovanje psihosocialnih tveganj, saj ugotavljamo, da se veliko ljudi umika s trga dela zaradi slabih odnosov v službi.
Najprej pa moramo odpraviti stereotipe, ker je še preveč razširjeno razmišljanje, da je starejši delavec počasen, nezanesljiv, da ne sledi novostim. V resnici ima znanje, izkušnje, ne nazadnje je tudi bolj lojalen podjetju. Poleg tega pa dlje kot dela, dalj časa ohranja vitalnost, zdravje ...
Kako je z dvojnim statusom obrtnikov? Ali se obetajo še kakšne spremembe?
Za samostojne podjetnike veljajo enaka pravila kot za vse druge zavarovance, to je potrdilo tudi ustavno sodišče. Imajo možnost delne upokojitve, lahko so zaposleni le dve uri in plačujejo le 25-odstotne prispevke.
Kaj se dogaja s projektom Varni in povezani na domu, v okviru katerega Telekom Slovenije uporabnikom sofinancira vzpostavitev in delovanje storitve E-oskrba. Nekatere občine storitev tudi subvencionirajo.
Projekt Varni in povezani na domu se ne izvaja pod okriljem našega ministrstva. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bo v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 izvedlo pilotni projekt IKT – podporne tehnologije in ambientalne inteligence za podaljšanje samostojnega življenja. Njegov namen je povečanje deleža uporabnikov skupnostnih oblik in zmanjšanje deleža uporabnikov institucionalnih oblik socialnega varstva. Z vpeljavo tehnoloških rešitev za integrirano socialno oskrbo na domu bi starejšim osebam omogočil, da bodo lahko čim dlje živeli doma. Načrtovanih je nekaj več kot 1,8 milijona evrov za izvajanje ukrepa od začetka leta 2020 do 2022, in sicer za 2.000 starejših. Razpis bo objavljen v januarju.
Prostovoljstvo ne sme prevzeti vloge države.
