Vse se spreminja ... naj se na bolje!

Prosti čas | feb. '20

Vlekla je težke vrečke, da so se ji ročaji zarezali v dlani. Pa ji je res treba vse tole kupiti na tržnici in se vračati domov z avtobusom? Njen sklep, da se v mesto ne bo vozila z avtomobilom, se ji je zdel pravi in se ga misli tudi držati. Potrudila se bo, to bo njen prispevek k spremembam na bolje. Le malo naporno je, kadar na tržnici kupi še to in ono, da ji potem roke skoraj odpadejo, preden vrečke na avtobusu postavi na stol. Če ga dobi, seveda. Zdaj ni več v navadi, kot je bilo v njenih mladih letih, da bi mladina na avtobusu raje sploh ne sedla, da potem ne bi bilo treba vstajati. Da se mladim zdi zoprno vstajati, je gotovo res tudi danes – le da oni ne mislijo, da sedijo neupravičeno, če stari stojijo. In imajo vsi v rokah svetleče pasti, ki jim kradejo pogled in pozornost, da ne vidijo stark z vrečkami ob svojih stolih ...