Volčji Grad in Debela griža

Prosti čas | feb. '20

Vandramo po Sloveniji

»Sam grem po dolini kraški, / kadar vanjo jutro sije / in se morje zdrave sile / v mlado dušo mi razlije,« je pesnik Srečko Kosovel pel v pesmi Jutro na Krasu. Kaj bi pa lahko doživeli vi, če bo tudi v februarju »zobato« zimsko sonce tako dobrotno kot v januarju?

Pokrajina okoli Volčjega Gradu (z avtoceste pri Sežani je do te vasi 20 kilometrov; kažipoti so dovolj pogostni) ni v neskončnost gola, kamnita in pusta planjava, prav nasprotno – je poseljena in rodovitna, pestra mešanica polj, senožeti in kamnitim gnezdom podobnih vasi, ki jih ob straneh obdaja značilen obsredozemski gozd. Kraševec je stoletja in stoletja izbijal ali dvigal kamenje s tal in ga nalagal v ogradah. Zdaj na tisoče kilometrov kamnitih ograd prepreda matični Kras in oklepa manjše ali večje kmečke površine. Tisočletno sožitje človeka z naravo je dalo tej deželi posebno očarljiv pečat.