Kultura na kratko
OBLETNICE
Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa
V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu skladatelja Huga Wolfa, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini, kjer je zaslovel, bodo letos potekale številne prireditve, ki jih bodo v spomin na skladatelja z velikim opusom pripravili glasbeniki, občina in Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec. Napisal je več kot 300 samospevov, opero, komorna in klavirska dela ter zborovske skladbe. V pripravi sta monografija o njem in njegovem delu, spletna stran, kjer bodo objavljali informacije o sprotnem dogajanju, konec leta bo Banka Slovenije izdala kovanec z njegovo podobo. V njegovo čast bo 22. februarja slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.
Ob 250. obletnici rojstva Ludviga van Beethovna
V bonskem Bundestkunsthalle je razstava o najpomembnejših obdobjih v življenju Beethovna, ki se je rodil leta 1770 v Bonnu, umrl pa je leta 1827 na Dunaju. Videti je mogoče več kot 250 dragocenih rokopisov, partitur, slik in glasbenih instrumentov. Namen razstave, ki so jo naslovili Beethoven – World.Citizen.Music, je predstaviti skladatelja kot človeka, ki je ustvaril več mojstrovin klasične glasbe. Med vrhunci razstave so načrti za Odo radosti iz Devete simfonije, ki je danes evropska himna, in kopija rokopisa Tretje simfonije, znane pod imenom Eroica. Na ogled je tudi njegovo pismo iz leta 1802, t. i. Heiligenstadt Testament, v katerem je izrazil zaskrbljenost nad izgubljanjem sluha. Obiskovalci bodo videli izbor neprecenljivih predmetov tako iz zbirke Beethovnove hiše kot tudi od javnih in zasebnih posojevalcev iz vse Evrope, med njimi več predmetov, ki so bili redko ali nikoli predstavljeni v javnosti. Na ogled do 26. aprila 2020.
RAZSTAVE
Škofjeloški umetniki
V Loškem muzeju Škofja Loka si lahko do sredine marca ogledate razstavo 40+ ... Skozi čas in naprej ..., s katero so slavnostno zaznamovali 40. obletnico delovanja Združenja umetnikov Škofja Loka (ZUŠL). Z razstavo skušajo poudariti pomen članov združenja za kulturno in umetniško življenje tisočletnega mesta ter celovito predstaviti njihovo tvornost od ustanovitve do danes. V razstavo so vključeni vsi člani združenja, in to ne glede na medij, v katerem se izražajo. Med njimi so slikarji, kiparji, grafiki, striparji, rezbarji, pesniki, pisatelji, publicisti in glasbeniki. Posebnost razstave so dinamične interakcije umetniških del s stalnimi muzejskimi zbirkami, sta povedala avtorja razstave Barbara Vurnik Sterle in Boštjan Soklič.
Slike, kipi, grafike Lojzeta Spacala
V Bežigrajski galeriji 2 si lahko ogledate spominsko razstavo Iz primorskih in kraških pokrajin ob 20. obletnici smrti enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev ter svetovno znanega grafika Lojzeta Spacala, na kateri predstavljajo 38 avtorjevih del iz obdobja od 1940 do 1995 iz Moderne galerije Ljubljana, Javnega zavoda Komenski Kras, Štanjel in zasebnih zbirk. Veličastno mu je uspelo povezati romanski in slovanski svet, Kras in celino, morje in lepoto obeh svetov. Do sredine februarja.
FILM
Kinodvor. Galerija: Darko Herič: Filmska generacija
Darko Herič je izjemno dejaven in priznan filmski ustvarjalec, ki je v preteklem desetletju kot snemalec in direktor fotografije sodeloval pri številnih odmevnih filmih, kot so Ne bom več luzerka, Dvojina in Nekoč je bila dežela pridnih. V ambicioznem fotografskem projektu pa se je posvetil sistematičnemu portretiranju širokega kroga kolegov svoje generacije. V izjemno markantnih črno-belih portretih, izvedenih v tehniki klasične analogne fotografije, je ovekovečil podobe tudi tistih manj vidnih, a nepogrešljivih protagonistov filmske produkcije. Poleg režiserjev, scenaristov in igralcev, kot so Urša Menart, Rok Biček, Nejc Gazvoda, Maruša Majer, Nina Ivanišin in Jure Henigman, je namreč ustvaril fotografske portrete producentov, asistentov kamere, scenskih tehnikov in koloristov, rojenih leta 1985. Kot nakazuje spisek šestindvajsetih portretirancev, je ta generacija neizmerno plodna in vplivna v novejši filmski produkciji.
GLASBA
Opera večne ljubezni o Primičevi Juliji
V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu bodo 18. februarja premierno uprizorili opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji – kot romantično zgodbo o večni ljubezni in neizživetem čustvovanju. Skladatelj opere je Aleš Makovac, avtor libreta, ki je vsebinsko svobodna fantazija na življenjepis Franceta Prešerna in zapis Janeza Trdine o Primičevi Juliji, je Igor Grdina, dirigent Simon Dvoršak. Zamislili so si ga kot podlago za veliko klasično opero z baletom, arijami in ansambelskimi prizori. Režira jo Rok Rapell Rocc. Umetniška vodja solistov in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran bo nastopila v vlogi Julije. Namesto zbora bo poleg solistov nastopil vokalni ansambel mladih šolanih pevcev, sestavljen iz 24 članov. To je prva samostojna produkcija Zavoda Novo mesto.
Devica Orleanska v ljubljanski operni hiši
Nuška Drašček Rojko
To je peta opera ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, s katero je dosegel uspeh tudi v tujini. V njej se psevdozgodovinsko ozadje o usodi francoske heroine iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž. Libreto se naslanja na snov istoimenskega Schillerjevega dramskega besedila in druge vire o Ivani Orleanski, ki je v stoletni vojni vodila francoske čete v zmago nad Angleži in osvobodila prebivalce Orléansa. Kljub tragičnemu koncu pa so moč njenega duha, pogum in prepričanje še danes velik navdih za vse človeštvo. Predstavo je režiral Frank van Laecke, dirigent je Simon Krečič, v naslovni vlogi pa poje Nuška Drašček Rojko.
GLEDALIŠČE
Za narodov blagor v Mestnem gledališču ljubljanskem
Ivan Cankar je napisal tako ostro satirično komedijo o lažnem rodoljubju in politični gnilobi (leta 1901), da je razburkala slovensko javnost, zato je krstno uprizoritev doživela čez štiri leta v Pragi, pri nas šele leta 1906. Tudi po 120 letih zareže bridko kot tedaj. Prikaže, kako se voditelja dveh političnih strank borita za prevlado pod pretvezo, da delata za dobro ljudi, v resnici pa le za lastni uspeh in denar. Ko začne kritičen novinar razkrivati njune nečednosti in predrami množice, pozabita na razprtije in se podata v skupen boj proti njemu, spet izključno za »narodov blagor«. Čeprav je vse znano, predstava odlično deluje, grenko-sladko zabava, za kar imajo največ zaslug režiser Matjaž Zupan, scenografka Janja Korun in odlični igralci Primož Pirnat, Uroš Smolej, Lotos Vincenc Šparovec, Iva Krajnc Bagola in drugi.
NA KNJIŽNI POLICI
Margaret Atwood: Testamenti
Po velikem uspehu televizijske serije Deklina zgodba o diktaturi Gileada, v kateri so ženske sužnje brez vseh pravic, je vladalo izjemno zanimanje za nadaljevanje romana, ki ga je kanadska pisateljica napisala že leta 1985. Zato so bili Testamenti še pred izidom nominirani za britansko literarno nagrado booker. V nadaljevanju bralec s pomočjo spominov treh žensk, ki so jih odkrili v 24. stoletju, izve, kako se je s prefinjenimi potezami diktatura le začela rušiti.
Najbolj srhljivo pa je sporočilo pisateljice, da se je vse opisano v zgodovini nekje že zgodilo oziroma se še dogaja …
(Založba Mladinska knjiga, 29,99 evra)
Tone Partljič: Pesnica
Z biografsko obarvanim romanom je eden naših najbolj priljubljenih pisateljev in dramatikov postavil nekakšen literarni spomenik Pesnici, kraju ob istoimenski reki, v katerem je odraščal. Z neposrednimi opisi družinskih zgodb ter usod sosedov in drugih krajanov z nostalgijo išče ostanke prijazne doline, v kateri je preživljal svoje otroštvo, a vse bolj postaja »spalno« naselje Maribora ... Predvsem pa je roman hvaležen poklon staršem, še posebej »ateju«, ki ga je pred leti upodobil v komediji Moj ata, socialistični kulak in mu tudi v tem romanu namenil osrednjo vlogo.
(Založba Beletrina, 34 evrov)
Primož Dolničar: Z vrta na mizo
Avtor, ki kadar ne kuha, fotografira ali izdeluje leseno pohištvo, je edini Slovenec, ki ima svojo oddajo na kanalu 24 Kitchen. Še prej pa je kuhal pred slovenskimi gledalci, zato je knjigo svojih receptov poimenoval po tej oddaji. Zanj je značilno, da z jedilnikom sledi letnim časom ter preudarno pripravlja hrano, »ki ima okus po domu in naši zemlji«. Ker jo pripravlja iz domačih sezonskih sestavin, z ljubeznijo do kulturne dediščine in spoštovanjem do pridelovalcev. Obenem rad stare recepte prilagaja »po Dolničarjevo«, in tudi bralcem priporoča, naj jim bodo njegovi recepti le navdih za nove kreacije.
(Cankarjeva založba, 29,99 evra)
