Odprt arhiv za vse obiskovalce

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | feb. '20

PONOVNA ZAPOSLITEV PO UPOKOJITVI

Bralec navaja, da se je poleti 2018 starostno upokojil pri starosti 60 let s 40 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa. Glede na novosti, ki veljajo od 1. januarja 2020 naprej, ga zanima, kako bi se mu ponovno odmerila pokojnina in ali bi bil upravičen do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine, če bi se zaposlil s polnim delovnim časom za dva meseca.

Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.

Če se bo bralec vključil v obvezno zavarovanje iz naslova zaposlitve le za dva meseca, se mu starostna pokojnina ne bo odstotno povečala, čeprav bi imel dopolnjenih 40 let in 6 mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Novela zakona namreč določa, da se zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj 6 mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, pokojninska doba in osnove upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine. Poleg ponovne odmere pa upravičenec lahko zahteva, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja, vendar le, če znaša pokojninska doba iz ponovnega zavarovanja najmanj 6 mesecev.

Če bi se bralec vključil v obvezno zavarovanje le za 2 meseca z namenom, da bi se mu starostna pokojnina odstotno povečala za 0,63 odstotka, kolikor v letu 2020 znaša odmerni odstotek za 6 mesecev pokojninske dobe, ne bi bil upravičen do ponovne odmere. Če bi se ponovno vključil v obvezno zavarovanje na primer za 8 mesecev in pokojnino uveljavil v naslednjem koledarskem letu, pa bil upravičen do ponovne odmere, drugače pa le do odstotnega povečanja, za celotno dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa 41 let. Poleg tega bi se mu pokojninska doba 6 mesecev, dopolnjena po 1. januarju 2020, tudi ugodnejše vrednotila, in sicer 1,5 odstotka namesto 0,63 odstotka. Bralec bi bil v času ponovne zaposlitve s polnim delovnim časom upravičen tudi do izplačila 40 odstotkov že priznane starostne pokojnine.

 

IZPLAČILO ZAPADLEGA ZNESKA LETNEGA DODATKA

Bralko H. B. zanima, ali je upravičena do moževega letnega dodatka. Mož je namreč umrl 2. julija 2019, vendar ni prejela še nobenega odgovora, čeprav je že oddala zahtevek za izplačilo.

Zakon določa, kdaj uživalcem pokojnin in določenim uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja pripada izplačilo letnega dodatka v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila. To velja za tiste uživalce, ki so pravico do prejemkov pridobili v tekočem letu in v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli v sorazmernem delu. Poleg njih velja tudi za tiste uživalce, ki jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek, kot mesec uživanja prejemka pa se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.

Bralkin mož je umrl 2. julija 2019, torej je vdova upravičena do zapadlih zneskov letnega dodatka za 6 mesecev, torej do šest dvanajstin pripadajočega zneska letnega dodatka, saj v mesecu juliju ni bil prejemnik pokojnine najmanj 15 dni.

Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. V bralkinem primeru letni dodatek pokojnemu možu še ni bil nakazan, saj je bilo izplačilo tega izvedeno z izplačilom julijske pokojnine, zato zavod zapadle zneske pokojnine do 2. julija 2019 in sorazmerni del letnega dodatka dedičem izplača na podlagi originalnega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Iz tega mora biti nedvoumno razvidno, kdo so dediči zapadlih denarnih prejemkov, točen naslov dedičev, iz zahteve za izplačilo pa mora biti razviden tudi podatek o davčnih številkah dedičev. Če pa se dediči že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, torej že pred uvedbo zapuščinskega postopka, dogovorijo oziroma dosežejo soglasje glede izplačila zapadlih neizplačanih denarnih prejemkov umrlega, pa lahko podpišejo posebno izjavo, ki jo v prisotnosti vseh dedičev izpolni pooblaščena oseba na zavodu.

Vdova, ki sicer zatrjuje, da še ni prejela sorazmernega dela letnega dodatka, ki ji po zakonu pripada, naj pridobi informacije o izplačilu na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v v četrtek, 13. februarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media