Odprt arhiv za vse obiskovalce

Dunaj vzorno skrbi za kakovostno bivanje starejših meščanov

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

feb. '20

Dostopnost stanovanj za vse, tako za bolj ali manj premožne, starejše, mlade družine kot tudi za osebe s posebnimi potrebami, zmerna najemnina, po drugi strani pa tudi urejena infrastruktura, dobro delujoč javni prevoz in čisto okolje – vse to so razlogi, da je Dunaj že vrsto let razglašen za mesto, ki ponuja najboljšo kakovost življenja na svetu. Predstavniki dunajskih oblasti se radi pohvalijo s svojim modelom »stanovanj za vse«, kamor že tri desetletja spadajo tudi stanovanjske skupnosti starejših. Dve smo obiskali skupaj s predstavniki stanovanjskega sklada in zavoda za oskrbo Mestne občine Ljubljana. Obisk je organiziralo predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani – Eurocomm.

Ko na Dunaju občinski načrtovalci snujejo gradnjo novih stanovanjskih objektov, že na javnem natečaju določijo, koliko naj bo v tem objektu najemnih stanovanj za na primer mlade družine, koliko za gibalno ovirane, prostore v pritličju pa namenijo pretežno javnim in neprofitnim dejavnostim, ena izmed možnosti so tudi stanovanjske skupnosti. Navadno gre za velika namensko grajena stanovanja z več sobami, večinoma ima vsaka kopalnico, in skupnimi prostori – kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo, pralnico itd. Investitor odda te prostore nevladnim organizacijam, ki organizirajo in upravljajo te stanovanjske skupnosti ter starejšim osebam oddajajo sobe s souporabo skupnih prostorov.

Najprej smo obiskali stanovanjsko skupnost (Wohngemeinschaft) organizacije Wiener Socialdienste, ki že od leta 1992 upravlja stanovanjske skupnosti za starejše. Na sedmih lokacijah po Dunaju imajo 29 stanovanjskih skupin s skupno 141 sobami. Najmanjše stanovanje, ki meri 80 kvadratnih metrov, je namenjeno za sobivanje dveh, največje pa za osem oseb. Po njihovih izkušnjah najbolje delujejo skupnosti, v katerih biva od štiri do šest oseb, saj po mnenju predstavnice upravljavske organizacije prav to število omogoča najboljšo »družinsko« dinamiko.

Skupnost je v večjem večnamenskem kompleksu. Gradnjo je tretjinsko sofinanciralo mesto, zato je investitor v spodnjih nadstropjih zgradil prostore za vrtec, zdravstveni center in stanovanjsko skupnost za starejše. Že zasnova prostorov – veliki skupni prostori in manjše sobe – spodbuja interakcijo med stanovalci. Stanovanja so opremljena, vsak stanovalec pa si lahko sobo uredi po svoje. Po dve sobi si delita sanitarije. Stanovalci v teh skupnostih živijo samostojno, se po želji družijo, obroke si pripravljajo sami ali skupaj ali pa naročijo dostavo hrane. Vsako skupnost vsaj dvakrat tedensko obišče predstavnica upraviteljske organizacije – socialna delavka, ki se pogovori s stanovalci o počutju, zdravju, jim po potrebi organizira oskrbo, za kar pa je treba doplačati, zgladi morebitne nesporazume med stanovalci, organizira izlete, obisk prireditev ipd. Pogoji za sprejem v tovrstno skupnost so starost nad 60 let (dopuščajo tudi izjeme, največkrat zaradi zdravstvenih razlogov), da lahko živijo samostojno, so pripravljeni na življenje v skupnosti in si po potrebi med seboj pomagati. Višina pokojnine, premoženjsko stanje, lastništvo stanovanja ali podobni razlogi niso med pogoji za sprejem. Vsak kandidat ima enomesečno poskusno dobo.

Kot smo izvedeli, se starejši odločijo za življenje v sobivalnih skupnostih, ker so osamljeni, nočejo biti v breme svojcem, se v družbi počutijo varne, pogosto pa so do zdaj bivali v neprimernih stanovanjih. Odločilen trenutek pa je pogosto potreba po oskrbi po poškodbi ali bolezni. A dostikrat se zgodi, da se privadijo življenju v skupnosti in ostanejo tudi po okrevanju. Ko pa se zdravstveno stanje poslabša, oseba opeša in potrebuje intenzivno oskrbo, skupaj s svojci poiščejo drugo rešitev. Na Dunaju je oskrba na domu dobro organizirana in subvencionirana, dovolj je tudi mest v domovih za starejše, negovalnih bolnicah in hospicih. Stanovanjska skupnost je torej neke vrste prehodna oblika bivanja starejših, nekateri ostanejo le nekaj mesecev, večina pa deset in več let, nekateri tudi do konca. Čakalne dobe za bivanje v stanovanjskih skupnostih ni, trenutno imajo celo nekaj prostih mest.

Samostojno, a skupaj

Druga skupnost, ki smo jo obiskali, vodi organizacija Samariterbund, ki na Dunaju upravlja pet stanovanjskih skupnosti za skupno 33 stanovalcev. Organizirana je podobno kot zgoraj opisana skupnost. Je v pritličju modernega stanovanjskega objekta v Donaustadtu, nekoliko zunaj mestnega središča. Odprli so jo leta 2012, skupaj s teraso meri več kot 400 kvadratnih metrov in ima 8 večjih sob, vsaka ima prostorno kopalnico in shrambo. Sobe imajo izhod na prostorno teraso, kjer so poleg cvetličnih korit postavili visoke grede, saj stanovalci radi vrtnarijo. V kuhinji sta dve kuhalni površini, vsak stanovalec pa ima za živila določeni po dve polici v omaricah in v hladilnikih. Kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo so umestili v večji skupni prostor, ki je prijetno in domače opremljen. Gostitelje smo povprašali, v kolikšni meri stanovalci dejansko sobivajo, se družijo in si pomagajo. Odgovorili so, da jih k temu spodbujajo, a nikakor ne silijo, vsak živi samostojno, nekateri se družijo ob obrokih, občasno skupaj kuhajo, nekateri igrajo karte, drugi raje posedijo ob skupnih ogledih športnih prenosov ali koncertov, skratka, kakor želijo. Vsekakor pa poskrbijo drug za drugega v kriznih primerih, ko kdo zboli, ne pride iz sobe ali se dalj časa ne vrne s sprehoda. Če le lahko, si pomagajo med seboj, sicer pa pokličejo dežurno osebo upraviteljske organizacije ali svojce. Ganljiva je bila zgodba o dolgoletni stanovalki, ki je zbolela za alzheimerjevo boleznijo, a je bila med sostanovalci tako priljubljena, da so sami predlagali, naj ostane med njimi, in so skrbeli zanjo, dokler je bilo mogoče. Ko se v skupnosti izprazni soba in izbirajo novega stanovalca, imajo besedo pri tem tudi dosedanji stanovalci. Izberejo kandidata, ki se jim zdi najbolj kompatibilen z drugimi. Vsak stanovalec prejme podnajemniško pogodbo, ki vsebuje pravila hišnega reda ter ukrepe v primeru neupoštevanja pravil ali neprimernega vedenja, na primer prekomernega uživanja alkohola. Dva socialna delavca, zaposlena pri organizaciji Samaritanerbund, sta zadolžena za delovanje te in še štirih stanovanjskih skupnosti starejših, redno jih obiskujeta, se pogovorita s stanovalci, jim po potrebi pomagata, včasih tudi posredujeta pri kakšni zameri ali sporu med stanovalci, a pravita, da večjih problemov ni.

Kaj pa pri nas?

Že nekaj let raziskujemo, katere dobre in uveljavljene prakse iz tujine bi lahko uspešno prenesli v naše razmere. A do zdaj je zaživela le stanovanjska skupnost v Davči, pa še to na zasebno pobudo. Končno pa opažamo vedno več zanimanja za razvoj tovrstnih oblik bivanja tudi pri potencialnih javnih ponudnikih – občinah, stanovanjskih skladih, socialnih zavodih ipd.; sobivanje starejših omenjajo tudi strateški dokumenti. Kot kaže, bo na tem področju Stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, ki starejšim že zdaj ponuja možnost rentnega odkupa stanovanj in najemna oskrbovana stanovanja, oral ledino. Načrtujejo namreč gradnjo nove soseske, kjer bo po dunajskem modelu tudi prostor za stanovanjske skupnosti starejših.

Besedilo: Alenka Ogrin, fotografija: Nadine Studeny


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media