Kako izboljšati odnos?
Ko se vam je rodil vnuk, ste bili polni načrtov, kako mu boste najboljši stari starši, kaj vse mu boste pomagali odkriti, kaj boste skupaj počeli. Potem pa se – le kdo bi vedel, zakaj – odnos ne razvija, kot si želite.
Vnuka vidite veliko manj, kot bi si želeli. Občasno dobite kakšno njegovo fotografijo, povabljeni ste na njegov rojstni dan in obisk za večje praznike, za več pa ni časa. Na vaše klice se njegovi starši odzivajo mlačno. Če jim napišete sporočilo, dobite odgovor šele čez nekaj dni ali pa sploh ne, čeprav veste, da imajo telefonski zaslon neprestano pred očmi. Vnuk raste in se razvija, prestopa majhne in velike mejnike razvoja, minevajo trenutki, ki ste se jih ob njegovem rojstvu tako veselili, vi pa njegovega napredka ne morete spremljati kot član družine, ker ste potisnjeni v vlogo občasnega obiskovalca. Vnuk se vam odtujuje, in to boli. Še bolj vas boli, ker sta vas v to vlogo potisnila vaš lastni otrok in njegov zakonec. Kako bi lahko popravili oziroma izboljšali odnos z vnukom?
Morali boste zgraditi most. Ne prepuščajte se občutkom odrinjenosti, odmislite zamero in ne počutite se kot žrtev, ker vam to prav nič ne pomaga. Mislite si, da boste z napori, ki jih boste vložili v ponovno zbližanje, osebnostno napredovali. Morda se vam bo učna ura zdela grenka, a je zaradi vnuka vredna napora. Poleg tega pa boste dali pomemben vzor tudi staršem svojega vnuka. Morda bodo tudi oni sami nekega dne v enakem položaju.
Izboljšanja odnosov se lotite po korakih. Prvi korak je pretresanje lastnih pričakovanj. Dobro premislite, o čem ste razmišljali, česa ste si želeli, ko se je vnuk rodil. Če se zdaj počutite odrinjene, vaša pričakovanja niso bila uresničena. Morda zato, ker jih njegovi starši niso hoteli uresničiti, morda pa tudi zato, ker so bila vaša pričakovanja nerealna. Ključ za izboljšanje je ustvarjanje kompromisnega odnosa, s kakršnim bodo lahko vsi vpleteni dobro shajali. Zato je vaša prva naloga, da ugotovite, kaj si želijo vnukovi starši, kakšna je njihova predstava vaše vloge. Vprašajte jih naravnost, vendar bolj mimogrede v sproščenih okoliščinah in brez pritiska ali očitka. Z vprašanjem obenem pokažite, da jih spoštujete kot starše. Na primer, ali bi starši želeli, da vnuka peljete na sprehod v času, ko gredo po nakupih ali ko pospravljajo stanovanje. Ali bi želeli, da vnuka čuvate, kadar gredo zvečer ven. Spoštujte njihove želje ne glede na odgovor. Ni mogoče vzpostaviti dobrega odnosa z vnukom, če nimate dobrega odnosa s starši, ta pa ni mogoč, če ne spoštujete njihovih želja. Spoštovanje in zaupanje sta temelj bližine.
Pomemben je odnos z otrokovo materjo
V drugem koraku izboljšajte svoj odnos z vnukovo materjo, pa naj je to vaša hči ali snaha. Sliši se starokopitno, pa je vseeno najpogosteje mati tista, ki vam odpre ali zapre vrata do vnuka. Če ne boste imeli dobrega odnosa z njo, boste vnuka videli manj, kot si želite. Tudi zato se je vredno potruditi, da vzpostavite bližino z njo. Kako? Pogovarjajte se z njo, pokažite zanimanje zanjo. Vsakdo si želi, da bi bil sprejet kot osebnost, ne samo zaradi vloge, ki jo ima, zato ne glejte nanjo le kot na vnukovo mater. Če sta vajini osebnosti povsem različni, se vseeno potrudite, da najdete vsaj nekaj stičnih točk. Na njih gradite odnos. Sproti pa preverjajte tudi svoje vedenje. Zelo verjetno je, da počnete nekaj, zaradi česar ona reagira odbojno, ko se skušate približati vnuku. Možno je, da narobe razume, kot da jo kritizirate v vlogi matere, ko ji skušate svetovati kaj v zvezi z otrokom, ali pa misli, da gledate zviška na njene gospodinjske spretnosti, ko ji prinesete domačo potico. Morda se ji zdi, da ji odtegujete moža, pa se boji, da ji boste še otroka. Če ugotovite, da ji dajete povod, spremenite svoje vedenje, ona pa se bo potem morala odzvati na vas z drugačnim vedenjem. To je bistvo nekonfliktnega reševanja težav in pot do izboljšanja odnosa.
Predvsem pa – ne obupajte, ker vedno lahko še kaj poskusite. Vredno je, ker ostane odnos z vnukom za vse življenje – kar ne velja vedno za odnos z obema vnukovima staršema.
