Benz, Daimler in prvi avtomobil v Sloveniji

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | apr. '20

Mercedez-Benz 770 - predvojno vozilo japonskega cesarja

Kljub določenim pomislekom, zlasti ekologov, smo še zmeraj zelo naklonjeni klasičnim avtomobilom. To dokazuje število vsako leto prodanih vozil (v letu 2019 kar okoli 74.000). K temu dodatno pripomoreta pojmovanje avtomobila kot statusnega simbola ter izrazito retro orientirana čustva, ki jih vzbujajo predvsem vozila nekaterih nesmrtnih znamk.

A v časih, proti koncu 19. stoletja, ko so se tu in tam na svetu začela pojavljati prva motorna vozila, ki jih je bilo še dolga leta potem tudi v mestih zlahka prešteti na prste ene same roke, in so bile najboljše ceste le malo boljši kolovozi za poštne kočije, je bila stvar bistveno drugačna. Vozila na motor z notranjim izgorevanjem goriv fosilnega izvora so bila dolga leta dobesedno osovražena, le paglavci so tekali za njimi in se navduševali nad hrupom, prahom in smradom, ki so ga povzročala. Kmetje so jim v jezi ob poljskih cestah nastavljali vse mogoče ovire, da bi se jih znebili, ker so vozila dvigovala prah, ki se je posedal na vrtnine, hrup pa jim je plašil živino (podobno kot že prej prva železnica).

Po gorivo v lekarno

Prvi "avtomobili" so imeli samo tri kolesa.

Na območje današnje Slovenije je prvi avtomobil pripeljal leta 1898 – torej komaj dve leti po izumu prvega avtomobila in nekaj let potem, ko se je Berta Benz z dvema majhnima otrokoma sama odpeljala iz Mannheima v 90 kilometrov oddaljen Pforzheim, da bi tam obiskala svojo mater. Ta dogodek velja uradno kot prva dokumentirana uporaba motornega vozila na notranje izgorevanje v zasebne namene.

Prvi avtomobili so bili do tedaj le drage igračke za izbrance, brez prave uporabne vrednosti. Stalno so se kvarili, pravih cest in bencinskih črpalk pa še ni bilo. Tudi gospa Benz je morala med vožnjo s pomočjo lokalnih obrtnikov na poti popravljati to in ono, potrebno gorivo pa je kupovala kar v lekarnah. Kljub vsem peripetijam se je njen trikolesni Patentwagen srečno vrnil domov, svoje izkušnje je posredovala začudenemu in zaskrbljenemu možu, izumitelju in podjetniku Karlu Benzu, ki za njeno pustolovščino najprej sploh ni vedel. Gospa Berta je preudarno ugotovila, da vozilo za redno funkcionalno uporabo potrebuje zanesljivejše zavore, nekaj več udobja in spremenljivo prestavno razmerje, ki bi brez težav omogočalo vožnjo v hrib. Benz je na podlagi teh izkušenj kmalu izdelal vrsto tehničnih izboljšav, pri naslednjem modelu pa je iz trikolesnika že nastal pravi štirikolesnik, čeprav usklajeno obračanje sprednjih koles tehnično sploh ni bilo tako enostavno, pa tudi nekaj drugih težav je ostalo še nedorečenih, predvsem vžig motorja. Diesel je takrat sicer že izumil motor s samovžigom eksplozivne mešanice, a njegov izum je bil patentiran, tako da se je Benzovo spogledovanje s to tehnično rešitvijo znašlo celo pred sodiščem.

Delahaye - zgornji razred odltimerjev iz Amerike

Iz tovarne Carla Benza v Mannheimu je trikolesnemu modelu, ki ga je tako dobro preizkusila Berta Benz, leta 1894 sledil Benz Motorwagen Velociped (kratko Velo), ki se je v kasnejši verziji iz leta 1898 imenoval dodatno še Comfortable. Model Velo je bil prvič prikazan na svetovni razstavi 1893 v Chicagu. Z njim je Benz želel izdelati cenovno dostopnejše in po teži lahkotnejše vozilo, osnovna cena 2000 takratnih mark pa vseeno ni bila ravno za vsak žep (čeprav se je cena glede na prejšnji model skoraj prepolovila). Že iz imena modela Velociped lahko razberemo, da so imela vsa štiri velika kolesa kolesarske »šprikle« (napire), kar je dodatno vzbujalo optični vtis lahkotnosti. Vozilo je lahko razvilo hitrost do 20 km/uro. S 1200 proizvedenimi enotami v času med letoma 1894 in 1902 je Benz postal največji svetovni proizvajalec avtomobilov, istočasno pa je prvi uvedel serijsko proizvodnjo (ki jo sicer napačno pripisujejo Henryju Fordu). Takrat ni nihče verjel, da bi motor lahko kdaj nadomestil konje. Carl Benz je z modelom Velo trmoglavo vztrajal, ker je bil prepričan, da si ljudje želijo osebne mobilnosti, ki ne bi več slonela na neudobni konjski vpregi.

Velo na ljubljanskih cestah

Vozilo iz te pionirske dobe avtomobilizma je po igri naključij zašlo tudi v Slovenijo. Anton Codelli, mladi baron italijanskega porekla in lastnik ljubljanskega gradu Kodeljevo, je z Dunaja z veliko hrupa pripeljal v Ljubljano dvosedežno vozilo znamke Benz Motorwagen Velociped v luksuzni verziji Comfortable (s tretjim pomožnim sedežem nad prvo osjo), skrajšano imenovano kar Velo. Wikipedija o njem pravi: Svoj prvi avtomobil Benz Velo Comfortable je kupil pri podjetju Otterman na Dunaju. Kupljeno prevozno sredstvo je bilo bolj podobno lahki dvosedežni kočiji kot avtomobilu. Na ljubljanskih ulicah so ga prvič opazili 15. novembra 1898 in naslednjega dne je bilo v lokalnih časopisih zapisano: »Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v Ljubljani in obudil največjo senzacijo. Paglavci so se trumoma podili za njim.« Februarja 1899 se je Codelli podal na dolgo vožnjo v Nico, kjer naj bi zaradi igralniške žilice zaigral celo svoj avtomobil. Naslednje leto je kupil novega, močnejšega Daimlerja Victoria. Kot prvi dirkač s Kranjskega se je leta 1900 udeležil celo dirke med Salzburgom in Dunajem.

Manj znani lepotec iz muzeja Mercedes-Benz

V tistih časih sta Carl Benz (Benz & Cie. Rheinische Gasmotorenfabrik AG) in Gottlieb Daimler (Daimler-Motoren-Gesellschaft – DMG) vodila še vsak svoje ločeno podjetje, sodelovanje med obema pa je vsako leto bolj naraščalo. Obe podjetji sta se povezovali in funkcionalno dopolnjevali, si tudi konkurirali, prešli veliko vzponov in padcev ter ne nazadnje tudi I. svetovno vojno, vse dokler leta 1926 pod vplivom različnih okoliščin dokončno ni prišlo do združitve v podjetje Daimler-Benz AG. Pred Benzom in Daimlerjem je bilo gotovo veliko drugih izumiteljev in poskusov, kako napraviti uporaben avtomobil, njima pa je z vztrajnostjo in inovativnostjo gotovo kot prvima uspelo proizvesti takšna tehnično dozorela vozila, ki so po vsem svetu sprožila plaz razvoja novega uporabnega in zanesljivega transportnega sredstva, brez katerega bi bil svet danes v vsakem primeru videti bistveno drugačen.

Kaj pa prihodnost...

Verjetno bomo morali v prihodnje svojo mobilnost organizirati malo drugače in okolju bolj prijazno. Nove tehnologije to omogočajo, preskok pa ne bo mačji kašelj, ne nazadnje tudi zato, ker so v igri velika sredstva in ustrezne naložbe v novo infrastrukturo – da o interesih številnih multinacionalk sploh ne govorimo. Ob motornih vozilih, katerih pogon je vezan na notranje izgorevanje goriv fosilnega izvora, se namreč pojavlja cela vrsta vprašanj, kritično vezanih na onesnaževanje okolja (5 odstotkov globalnega izpusta CO2), davke, prometno ureditev, reciklažo in težave s prostorom (na Japonskem na primer že dolgo ni več mogoče kupiti novega vozila, če nimate ustreznega prostora, kjer bo to vozilo parkirano).

Besedilo in fotografije: dr. Matjaž Šekoranja


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media