Kultura

Prosti čas | apr. '20

RAZSTAVE

Gozdovi Kranjske industrijske družbe

Če spoštujete les kot naše naravno bogastvo, si oglejte razstavo o delni zgodovini naših gozdov in naveze z njim, saj je Gornjesavski muzej Jesenice v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori pripravil razstavo Gozdovi Kranjske industrijske družbe (KID). Družba je bila ustanovljena leta 1869 in je v prvih treh letih svojega obstoja kupila večino gorenjskih fužin in njihove gozdne posesti, ki so obsegale okoli 27.500 hektarjev. Šlo je za gozdove v Gornjesavski dolini, Radovni, Bohinju, na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in v okolici Tržiča. Za njihovo upravljanje je ustanovila gozdnogospodarski urad v Zoisovi graščini na Javorniku. Poleg gozdarjev so bili v uradu zaposleni tudi lovski čuvaji, ki so imeli veliko dela z divjimi lovci, organiziranjem lovskih srečanj in spremljanjem stanja divjadi. Pred nastopom službe so morali podpisati prisego v slovenskem jeziku. Gozdnogospodarski načrti vsebujejo tudi pomembne zgodovinske podatke in podatke o stanju divjadi. Tako na primer omenjajo še prisotnost risov v naših gozdovih. Med pomembnimi uslužbenci gozdnega urada je bil tudi geometer Ferdinand Kren, ki je izdelal karte za vsa gozdna posestva KID in trasiral ceste. Les so v dolino vozili z vozovi, sanmi, rtiči ali ga spuščali po drčah. Na strmih območjih so si pomagali tudi s plavljenjem lesa. V Soteski so si pri usmerjanju hlodov proti žagi pomagali s splavarskimi grabljami. Zasnoval jih je tehnični ravnatelj KID Lambet von Pantz, ki mu je uspelo pridobiti feromangan s 37-odstotno vsebnostjo mangana, kar je bila v metalurškem svetu prava senzacija. KID je za izdelek prejel medalji na svetovnih industrijskih razstavah na Dunaju in Filadelfiji. Za kaj so potrebovali les in kdaj so gozdove prodali, pa boste izvedeli na razstavi, ki sta jo pripravila dr. Marko Mugerli in Zdenka Torkar Tahir, do 11. aprila.

Med viharjem in jasnino

je spominska razstava ob štirideseti obletnici smrti Lojzeta Perka, ki povezuje umetnikovo delo na področju risbe, slikarstva in ilustracije. Vsebinski izbor verodostojno prikaže razpon, pomen in vsestransko podobo avtorjeve likovne ustvarjalnosti. Osredotoča se na likovno zapuščino, v kateri občutno odmeva vpliv slikarstva Franceta Kralja in Neodvisnih, temu sledi postakademsko povojno obdobje, kjer se nam slikar razkriva predvsem v intimnih portretih otrok, ter zaključuje z zrelo dobo, ki kaže njegovo intimno zvezo z notranjskim prostorom. Poseben segment razstave predstavljajo nekatera do zdaj še nikoli javno predstavljena dela, nastala v času umetnikovega večkratnega bivanja na Dolenjskem. Umetnik je prvič prišel v vas Podgrad pri Novem mestu pozno spomladi leta 1941. Revnega študenta, ki je prišel z le nekaj osebnimi stvarmi, med katerimi so bili obvezni slikarski pripomočki, je pod streho vzela krojaška družina Turk. Perko je stkal tudi pristne prijateljske vezi s tremi novomeškimi družinami (Gunde, Andrijanič in Kozina), o čemer pričajo dela, ohranjena v zapuščini omenjenih družin, ki jih tudi predstavljajo na razstavi. Na ogled v Galeriji Dolenjskega muzeja do 24. maja.

Razstava dachauskih risb Zorana Mušiča

V Moderni galeriji si lahko do 3. maja ogledate 23 njegovih risb, ki so jih leta 2016 odkrili v arhivih Narodnega združenja italijanskih partizanov, eno pa v Pokrajinskem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Risbe so bile leta 2018 prvič razstavljene v tržaškem muzeju Revoltella, ki jih je prevzel v hrambo. Spremljajo jih še dachauske risbe iz Slovenije in ožji izbor del na papirju iz cikla Nismo poslednji ... iz javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji in Italiji. Celoto spremljajo odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali. Razstava je posvečena Erichu Fischerju in njegovemu pričevanju o življenju v Auschwitzu. Častno pokroviteljstvo razstave so prevzele: Skupnost internirancev Dachau (Ljubljana), Legebitra in Judovska skupnost Italije (Trst).

Razstava Videnje 20/20 je del širšega programa Galerije Jakopič. Lanska razstava iraških fotografov je bila prva te vrste. Tokrat razstavljajo sodobne indonezijske družbeno zavzete fotografije. Marija Skočir, kustosinja in vodja Galerije Jakopič v Ljubljani, Ng Swan Ti z inštituta PannaFoto v Džakarti in Saša Kralj iz Živega Ateljeja DK v Zagrebu so izbrali 28 ganljivih projektov, ki so jih ustvarili številni avtorji, ki so postali aktivni v prvem desetletju po letu 2000. Ta generacija je prišla po obdobju reformacije leta 1998; zaznamovala jo je svoboda tiska. Zdelo se je, da jih žene tako želja po mednarodni pozornosti kot tudi potreba po dokumentiranju in sodelovanju pri oblikovanju lastne družbe. Avtorji so prerasli lokalno fotografsko dediščino, dela so raznolika, a vsa pripovedujejo o relevantnih temah. Na ogled do konca maja.

FILM

ŠIVI, film o ženski, ki se v iskanju pravice sama bori proti sistemu, odstira enega hujših škandalov v novejši srbski zgodovini. Ana (izvrstna Snežana Bogdanović) vsako leto praznuje rojstni dan svojega sina, ki naj bi po trditvah zdravnikov umrl dan po rojstvu. Zdaj bi bil star že osemnajst let. Toda Ana je prepričana, da so njenega sina s pomočjo zdravniškega osebja ugrabili iz porodnišnice in dali v nezakonito posvojitev. Ko se njena slutnja nekega dne nepričakovano potrdi, se spusti v neusmiljen boj s policijo, birokracijo in celo lastno družino, saj je odločena, da bo naposled odkrila resnico. »V Srbiji je več kot petsto družin, ki si prizadevajo najti svoje otroke. Obstaja več kot petsto različnih zgodb in še več neslišanih glasov,« je povedal režiser Miroslav Terzić. Nagrade: Berlinale 2019 (nagrada Europa Cinemas Labe), Lecce 2019 (najboljši scenarij), Las Palmas 2019 (najboljša igralka, nagrada občinstva, nagrada združenja CIMA), FEST Beograd2019 (najboljša igralka, najboljši film regij, nagrada FIPRESCI), Peking 2019 (najboljša nova scenaristka). Na sporedu v Kinodvoru od 7. aprila naprej.

GLASBA

Praizvedba nove slovenske opere Marpurgi

Nastala je po motivih istoimenskega romana Zlate Vokač Medic in skladateljice Nine Šenk ter libretista in režiserja Igorja Pisona. Skozi dualistično pripovedno prizmo dveh protagonistov, doktorja Hannesa in Mathiasa, ki na iste dogodke velikokrat gledata s povsem drugačne perspektive, s čimer avtorica romana parafrazira etični kontrast med plemenitim don Kihotom in njegovim pragmatičnim oprodo Sančem Panso, se z nizanjem dnevniških utrinkov postopoma izrisuje zgodovina skupnosti Marpurgov, mariborskih Judov, ki so v mestu ob Dravi, po katerem so dobili svoje ime, živeli vse do konca 15. stoletja. Oba protagonista po avtoričinih besedah predstavljata usodo slehernika, ki se prebija skozi nepretrgan splet nasilja in vse do usodnega trenutka živi v varljivem upanju, da sam usmerja svoje življenje. Dirigira Simon Krečič, v vidnejših vlogah pojejo Sabina Cvilak, Jaki Jurgec in Martin Sušnik. Aprila na velikem odru SNG Maribor.

Muzikofilija, zgodbe o glasbi in možganih

V novomeškem Anton Podbevšek Teatru je nastala predstava po knjigi zgodb Oliverja Sacksa, kliničnega nevrologa in univerzitetnega profesorja, dobitnika prestižnih nagrad ameriških literarnih in znanstvenih ustanov. Zgodbe o neverjetni terapevtski moči glasbe ter vztrajnosti glasbenega spomina, ki se upirajo številnim usodnim možganskim poškodbam, kažejo, da je glasba močnejša in nevarnejša in igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in zavesti. Predstavo je režirala Ivana Djilas, igrata Aleš Valič in Aljaž Jovanović, avtor glasbe pa je Boštjan Gombač.

NA KNJIŽNI POLICI

Cicely Saunders: Čujte z menoj

Ali razumemo, kaj pravzaprav pomeni »biti ob nekom, čuti«, se v tej drobni knjižici velikih misli sprašuje zdravnica, ki je vso svojo poklicno in življenjsko pot (še v pozno starost) namenila oskrbi umirajočih. Postavila je temelje sodobnega gibanja hospicev in paliativne oskrbe, ki pred oskrbovalca ne postavlja bolezni, pač pa človeka z njegovo osebno zgodovino, spomini, željami, pričakovanji, ki jih ohranja do zadnjega diha. Dobro je, da znamo lajšati bolečine, a hudo bolnemu človeku je v veliko oporo že to, da smo ob njem, čeprav v tišini, da čuti našo navzočnost, da ve, da nam je mar …

(Celjska Mohorjeva družba, 16,50 evra)

 Julie Thompson-Adold: Semena, sejanje in shranjevanje

Priročnik je namenjen tako izkušenim vrtnarjem kot tudi tistim, ki nimajo tako »zelenih« rok. Ameriška strokovnjakinja za vrtnarjenje namreč navaja podrobna navodila za opravila, s katerimi nam bo uspelo vzgojiti najbolj priljubljene vrste zelenjave, sadja, zelišč in cvetja. Bralca vodi po korakih: od izbire odličnega semena in priprave lastne setvene mešanice do pobiranja semena za prihodnje leto. Vmes spomni tudi na stare, že skoraj pozabljene sorte in odkriva male vrtnarske skrivnosti, na primer, kako trmasto seme spodbuditi h kaljenju …

(Založba Mladinska knjiga, 24,99 evra)

Jess French: Planet brez odpadkov

Skoraj z vsemi dejavnostmi ustvarjamo odpadke (od ostankov hrane, elektronskih odpadkov do plinov iz tovarn in starih naprav, raznovrstne plastike), ki pa so zelo škodljivi za naše okolje. Priporočamo, da knjigo prelistate skupaj z otroki in skupaj preizkusite zamisli, kako bi preprečili nastajanje odpadkov, jih preoblikovali in uporabili za drugačen namen, na kakšen način bi prihranili energijo in spodbudili še druge k varovanju narave. Mimogrede, knjiga je izdelana iz odgovorno pridelanih materialov in natisnjena s sojinimi barvili.

(Založba Mladinska knjiga, 19,99 evra) 

Neva Brun