Rad ima harmoniko in bosonoge pohode

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | apr. '20

Dobre stare viže

Lojze Ogorevc

Lojzetu Ogorevcu je glasba pomembna že od mladih nog. Rodil se je v Orehovcu v občini Brežice, zaselku blizu Pišec, ki so poznane po pišeških marelicah in mlinarstvu. Nekdaj je bilo tam v razdalji sedem kilometrov kar 17 mlinov! In tudi o mlinarjih poje ena njegovih skladb. Živel je v glasbeni družini, kjer so najraje peli. Pri enajstih letih pa je na paši skupaj s starejšim bratom Jožetom že raztegoval tudi harmoniko. 

»V družbi poslušne krave Bebe sem se veliko naučil. Sliko z njo še danes večkrat pogledam,« se spominja svojih glasbenih začetkov. Prvič je zaigral na svoji birmi, kasneje pa tudi na različnih šolskih prireditvah. Leta 1973 je zbral svoj prvi ansambel, kvintet, ki je bil eden redkih z diatonično harmoniko. Igrali so pretežno po Posavju, kasneje pa so jih glasbene poti vodile tudi na tuje.

Glasba ga je spremljala tudi v poklicu. Najprej je bil deset let prodajalec na glasbenem oddelku Metalke v Ljubljani, kjer je bil njegov sodelavec harmonikar Franc Mihelič. Skupaj sta prodajala plošče, kasete in glasbila, njuna glasbena vzornika pa sta bila Slavko Avsenik in Lojze Slak. Z Avseniki je bil povezan in bil večkrat pri njih, ker so prodajali tudi njihove note. Lepo pa sta sodelovala tudi z Lojzetom Slakom, saj je pogosto prihajal v trgovino in preverjal, kako so zložene njegove kasete in plošče.

Od odprtja velike brežiške blagovnice, tj. leta 1980, je kot trgovec vodil tamkajšnji glasbeni oddelek. A niso prodajali le plošč in vsega, kar je povezano z glasbo, pred blagovnico so pod njegovim vodstvom prirejali tudi koncerte Po domače. Kot dober poznavalec narodno-zabavne in ljudske glasbe je bil kar nekaj časa tudi glasbeni urednik na brežiškem radiu.

 Skrb za zdravo življenje

Lojzetovo življenje danes zaznamujeta predvsem šport in zdrava prehrana, rad spije tudi kozarček sladke penine z okusom po pišeški marelici. Skladba Ajdov kolač, ki jo vedno rad zaigra in zapoje, je postala zelo priljubljena, povezana pa je z vsakoletnim festivalom ajdovih jedi na Bizeljskem. »Zelo je pomembno, kaj jemo in koliko se gibamo. Vsak dan se podam na sedem kilometrov dolgo pot in jo vsaj polovico pretečem,« pove možakar, ki je zaslovel po tem, da hodi ali teče bos. Zakaj? »Včasih smo hodili bosi, ker ni bilo čevljev, danes pa hodim bos predvsem zaradi zdravja. Tega je veliko prav v naših stopalih, zato sem 'šulne vrgel dol'. To počnem že nekaj let in hkrati prenašam na ljudi,« pove.

Že nekaj časa prireja bosonoge pohode od Brežic do cerkvice sv. Vida. Na štiri kilometre dolgo pot je nazadnje skupaj stopilo kar 273 ljudi, tudi otroci, najmlajši je bil star tri leta, najstarejši udeleženec pa kar 80. Pot je Lojze dan prej sam pometel z metlo. Pravi, da se ženske za takšen pohod prej opogumijo kot moški. Letošnji bosonogi pohod bo predvidoma 28. junija.

Njegovo zdravo življenje pa je povezano tudi s koprivami. Uživa celo sveže, kar ljudem pokaže tudi med pohodom. »To je zelo zdravilna rastlina, ima veliko železa, poskrbi za čiščenje krvi in odvajanje vode, ljudje se je malo bojijo, ker peče, ampak kopriv'co je treba na rahlo pobožati, tako kot žensko, in ona se ti potem prileže,« razkrije navodilo. In kot glasbenik je svoj način življenja opisal tudi v skladbi Bosonog naokrog.

Skladbe Lojzeta Ogorevca, posnete z različnimi glasbeniki, je mogoče slišati tudi na radijskih valovih onkraj Sotle, v hrvaškem Zagorju. In ker je priljubljen na obeh straneh meje, ga je Radio Kaj lani povabil na zagorsko-slovenski večer, na koncert v veliki dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. »Doletela me je čast, da sem s ponosom in veseljem predstavljal slovensko narodno-zabavno in tudi zagorsko glasbo. Polna dvorana ljudi je pela z nami pesem Kada dođe mesec maj, ko pa smo z mojo slovensko harmoniko zaigrali Avsenikovo Na Golici, so vstali vsi v dvorani. Te občutke je težko opisati,« se s ponosom spominja velikega uspeha v hrvaški prestolnici. Na koncertu pa je bilo tudi več sto ljudi iz Slovenije, predvsem s posavskega konca.

Zelo dejaven pa je tudi na kulturnem področju občine Brežice, vodi Pleteršnikove ljudske pevce Pišece in letos je za delo prejel Prešernovo odličje.

Besedilo in fotografija: Drago Vovk


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media