Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Pulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '20

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralec navaja, da je njegova žena, invalidska upokojenka, močno slabovidna. Slišal je, da imajo slabovidne osebe tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Prejšnji mesec je zbolela za zelo hudo boleznijo, vendar zdravljenje še ni zaključeno, zato ga zanima, ali je smiselno vložiti zahtevek že zaradi njene slabovidnosti. Poleg tega ga zanima, ali bi bil kot dedič upravičen do nadaljevanja postopka v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo, če bi žena umrla pred izdajo odločbe.

 Zakon določa, da so do dodatka za pomoč in postrežbo poleg uživalcev starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki sta jim za osnovne življenjske potrebe nujni stalna pomoč in postrežba drugega, upravičeni tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali v tem času šele postanejo slepi in slabovidni.

Glede na to, da je pri bralčevi ženi slabovidnost nastopila šele v času uživanja pokojnine, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo bi morala kot slabovidna oseba pridobiti že v času delovnega razmerja oziroma v času opravljanja samostojne dejavnosti in bi ga tako obdržala tudi v času uživanja pokojnine. Če se ji bo vid še poslabšal, da bo postala slepa, pa bo lahko pridobila pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, saj so do njega upravičene tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.

Glede na bralčeve navedbe, da je njegova žena hudo zbolela in zdravljenje še ni zaključeno, ni smiselno vložiti zahtevka za dodatek za pomoč in postrežbo, saj ji le-ta ne pripada zaradi slabovidnosti. Vsekakor pa je treba vložiti zahtevek takoj po zaključenem zdravljenju, ki ga vloži sama oziroma njen pooblaščenec ali osebni zdravnik.

Glede bralčevih pomislekov v zvezi z nadaljevanjem postopka v primeru morebitne ženine smrti pa je novela zakona, ki velja od 1. januarja 2020 naprej, to uredila na način, da se postopki v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo v primeru že vloženega zahtevka nadaljujejo tudi po smrti zavarovanca. Zavod izda sklep o prekinitvi postopka, v katerem je obrazloženo, da pravne naslednike pozivajo, da nadaljujejo postopek. Za nadaljevanje postopka je dovolj, da na podlagi pisne izjave vstopi v postopek en pravni naslednik. V primeru priznanega dodatka za pomoč in postrežbo se denarna dajatev izplača dedičem na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.

DELNA POKOJNINA

Bralec navaja, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino uživa delno pokojnino, povečano za 5 odstotkov, saj je kot samostojni podjetnik vključen v obvezno zavarovanje za 10 ur tedensko oziroma dve uri dnevno. Zanima ga, ali bi bil upravičen do 20-odstotnega povečanja delne pokojnine, če bi se zdaj vključil v obvezno zavarovanje za 20 ur tedensko oziroma 4 ure dnevno.

Od 1. januarja 2020 naprej, ko je začela veljati novela zakona, se pogoji za pridobitev delne pokojnine ne spreminjajo, spreminja se torej samo njena odmera. Do povečanja delne pokojnine je po novem upravičen le zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma znaša njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko. Do povečanja delne pokojnine pa niso več upravičeni tisti zavarovanci, ki bodo od 1. januarja 2020 naprej uveljavili delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za predčasno pokojnino, kot tudi tisti, ki uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino in ostanejo v obveznem zavarovanju za manj kot štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.

Odmerjena delna pokojnina se poveča za 20 odstotkov, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, za 25 odstotkov za pet ur dnevno ali za zavarovalni čas od 25 do 29 ur, za 30 odstotkov za šest ur dnevno ali za zavarovalni čas od 25 do 29 ur, za 35 odstotkov za sedem ur dela ali za zavarovalni čas od 35 do 39 ur. To povečanje se uživalcem delne pokojnine izplačuje največ tri leta, po preteku treh let pa se prej navedeno povečanje delne pokojnine zmanjša tako, da znaša le polovico navedenih odstotkov. 

Če bo bralec kot samostojni podjetnik začel opravljati dejavnost vsaj štiri ure dnevno, torej bo znašal njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko, bo na podlagi vložene zahteve upravičen do 20-odstotnega povečanja že odmerjene delne pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po spremembi zavarovanja.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v v četrtek, 9. aprila, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.

  


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media