Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | apr. '20

ODPOVED POTOVANJA

Bralka je pri turistični agenciji plačala potovanje, vendar zaradi trenutnih razmer na pot ne želi. Na agenciji so ji dejali, da je do dneva odhoda še kar nekaj časa in zato obstaja možnost, da se bodo razmere spremenile, tako da ne bo več veljala prepoved potovanj. Bralka ni sklenila zavarovanja za primer odpovedi potovanja, zato jo zanima, kaj naj stori.

Zavarovanje za primer odpovedi potovanja navadno krije le rizike, ki so povezani s konkretnim potnikom (odpoved zaradi nenadne bolezni ali poškodbe potnika). Krije pa lahko tudi druge rizike, kot je riziko epidemije in z njo povezane ukrepe. Ali je to zajeto v zavarovanju ali ne, je stvar konkretne zavarovalne police, tako da jo je dobro zelo natančno prebrati.

V primerih, kot so izbruh epidemije, vojne in podobnih nevarnosti, obstaja več drugih možnosti. Turistična agencija bo morala odpovedati potovanje, če bo v času nameravanega potovanja veljala karantena v Sloveniji, kateri koli državi, kraju na poti ali kraju potovanja. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da organizator potovanja lahko odstopi od pogodbe o paketnem potovanju in potrošniku vrne vsa plačila, ne da bi mu moral povrniti škodo. S pojmom škoda je mišljena odškodnina, do katere bi bila bralka upravičena, če bi agencija neupravičeno odpovedala potovanje. V primeru izrednih razmer, kot je karantena zaradi nalezljivih bolezni in z njo povezana prepoved potovanja, pa je agencija dolžna povrniti le vplačilo aranžmaja, škode pa ne.

Če ne bo več veljala karantena in ne bo prepovedi potovanja, agenciji ni treba odpovedati potovanja. Verjetno bo stvar dogovora med bralko in agencijo, ali bo šla na potovanje ali ne. Nekatere agencije že zelo intenzivno ponujajo nadomestne termine. Če bi agencija vztrajala, da se potovanje izvede, se bo morala bralka odločiti, kaj bo naredila. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da lahko potnik, kadar se pred začetkom potovanja v kraju potovanja ali v neposredni bližini pojavijo neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ali neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na prevoz v kraj potovanja, odstopi od potovanja in je upravičen do povračila vseh vplačil brez plačila kakršne koli odstopnine, nima pa pravice zahtevati povrnitve škode.

Kako bo sodišče odločalo v tovrstnih sporih in kaj bo upoštevalo kot dovolj izredne in neizogibne razmere, če bodo karantene preklicane in bodo preklicane tudi prepovedi potovanj, je težko napovedati. Verjetno bosta merili, v kolikšni meri bo kljub morebitni odpravi karanten prisotna nevarnost okužbe in kakšno bi bilo tveganje za potnika.

Do zdaj je sodišče le redko odločilo o podobnih vprašanjih, pa še to vezano le na posamezne kraje, ker tako globalne nevarnosti do zdaj sploh še ni bilo. Najbolj znana je odločitev v zvezi z izbruhom ognjenika. Sodišče je v primeru izbruha ognjenika odločilo, da agencija nosi vse stroške, ki nastanejo zaradi spremembe potovanja kot posledice izrednih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče pričakovati ali se jim izogniti oziroma jih odvrniti. V tem primeru je bil odpovedan let, ker je izbruhnil ognjenik. Potniki so podpisali pisne izjave, da bodo sami plačali za nadomestni let, da so lahko odšli naprej. Kasneje je prišlo do spora med potniki in agencijo in sodišče je odločilo, da gre za kogentno (prisilno) zakonsko normo, ki določa, da je organizator potovanja tisti, ki trpi posledice višje sile. Odločilo je tudi, da je izjava, na kateri agencija utemeljuje svoj tožbeni zahtevek proti potnikom in s katero so se ti zavezali, da bodo sami nosili stroške nadomestnega leta, v nasprotju s kogentnima določbama zakona, zato je zaveza potnikov nična in jim ni treba plačati nadomestnega leta.

Kot rečeno, še ni jasno, kako bo sodišče odločalo v primerih, če bodo karantene in prepovedi potovanj preklicane, potnik pa se vseeno ne bo odločil za potovanje in bo hotel povrnitev vplačanega zneska za aranžma. Sklepam, da bo stvar vsakega primera posebej dokazovanje, ali je bila še vedno prisotna dejanska nevarnost ali pa je šlo le za strah potnika. Če bo sodišče ugotovilo, da je kljub preklicu karanten še vedno obstajala dejanska nevarnost, bo verjetno ugodilo potnikom in odločilo, da jim morajo agencije povrniti celotne vplačane zneske za potovanja. Če pa bo za korekten primer dokazano, da dejanske nevarnosti ni bilo več, pa bo verjetno odločilo, da agencija obdrži vplačila za potovanje. Ker se je bralka nameravala odpraviti na počitniško potovanje, vsekakor velja razmisliti o smiselnosti potovanja, če jo bo na poti le ves čas skrbelo.

SVETOVALNI TELEFON

 Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 7. in 14. aprila, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media