NOVICE OD VSEPOVSOD

apr. '20

Že berete elektronske knjige?

Foto: M. L.

Samoizolacijo zaradi epidemije novega koronavirusa lažje premagujemo z branjem e-knjig. Beremo lahko na vseh elektronskih napravah (računalniku, tabličnem računalniku, pametnem telefonu), s pomočjo bralnika pa je branje še posebej udobno, saj si lahko velikost črk in osvetljenost prilagodimo.

V spletni knjižnici in knjigarni Biblos je na voljo več kot 3800 naslovov, knjige si lahko izposodite ali kupite 24 ur na dan 7 dni v tednu. Izposoja je brezplačna, e-knjige pa je mogoče tudi kupiti.

Biblos lahko brezplačno uporabljajo člani katere koli od slovenskih knjižnic, ki imajo urejen dostop do svetovnega spleta. Uporaba je enostavna: na strani www.biblos.si v prijavnem obrazcu (na vrhu strani) vpišete uporabniško ime (akronim knjižnice in svojo knjižnično člansko številko) in geslo, ki ga že uporabljate v Cobissu. V katalogu poiščete želeno knjigo in kliknete gumb »izposodi«, nato pa še gumb »prenesi«. Za pomoč se lahko obrnete na tehnično ekipo prek info@biblos.si ali na telefonski številki 01 200 37 05.

Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si/) ponuja brezplačni dostop do več kot 850.000 knjig, revij, rokopisov in drugih digitalnih gradiv s področja znanosti, umetnosti in kulture. Članstvo v knjižnici ali prijava nista potrebna.

Člani NUK pa lahko dostopate do portala Mrežnik (https://mreznik.nuk.uni-lj.si/) in do bogatih zbirk e-člankov in revij. Tu najdete tudi Pressreader (dnevno časopisje z vsega sveta), Encyclopedia Britannica (za učenje na domu) in SAGE knowledge (enciklopedije s področja zdravja, psihologije ipd.) ter drugo.

 

Ob okvari sluha ukrepajte hitro

Sodeč po zadnjih raziskavah, ima okvaro sluha vedno več ljudi, kar pa se pripisuje tudi daljši življenjski dobi. Naglušnost se v življenje prikrade postopoma, a posledice so hude, zato je treba čim prej ukrepati. O težavah povejte osebnemu zdravniku, ki vas bo napotil k specialistu. Z vsakim zamujenim dnem si namreč bolj otežujete možnosti za vključevanje v družbo. Zaradi naglušnosti sčasoma začneta pešati spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se oseba, ki slabo sliši, osami. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je eden izmed dejavnikov tveganja za demenco, opozarjajo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. 

Po podatkih zveze mine približno deset let, preden si posameznik prizna, da slabše sliši in potrebuje slušni aparat. Nato traja dva ali tri mesece, da se navadi na zvoke slušnega aparata, in še tri do šest mesecev, da to, kar sliši, tudi razume.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media