Ostanimo ljudje
Še pred časom si niti v sanjah nismo mogli predstavljati, da bi se ta drveči svet lahko ustavil. Pa se je. Ustavil ga je nevidni sovražnik, in to na način, kjer smo ljudje najranljivejši. Ta zahrbtni koronavirus je čez noč ogrozil naše zdravje. S hitrim širjenjem se je iz kitajskega Wuhana razsejal že skoraj po vsem svetu. Ko smo spremljali novice o težavah na Kitajskem, si nismo mogli predstavljati razsežnosti te nove bolezni, zdela se nam je oddaljena in obnašali smo se, kot da se nas ne tiče in da smo pred njo varni. Toda v globaliziranem svetu poleg blaga in ljudi potujejo in se širijo tudi bolezni.
To ni prva bolezen, ki tako hudo ogroža ljudi, v zgodovini človeštva jih je bilo že precej, zadnja taka huda pandemija, ki je zahtevala ogromno življenj, je bila španska gripa pred dobrimi sto leti ob koncu 1. svetovne vojne. Starejši ljudje so še dolgo potem govorili o njej. Strah pred njo se jim je zalezel v kosti. Začela se je s podobnimi znaki kot koronavirus – z vročino in kašljanjem, stopnjevanje pa je bilo še hujše – s krvavitvijo iz pljuč in smrtjo. Bolezen je zahtevala trikrat več žrtev kot štiri leta vojne, kosila pa je predvsem med mladimi. Zaradi španske gripe je umrlo tri do pet odstotkov svetovnega prebivalstva. Ker je bila nalezljivost bolezni velika, so tudi pred dobrimi sto leti pri nas za mesec dni zaprli šole.
Od tedaj sta znanost in tehnika zelo napredovali, a še vedno nismo kos takim izbruhom. Koronavirus nam je dal misliti, da marsikaj počnemo narobe, da gresta onesnaženost in izkoriščanje naravnih danosti prek vseh meja in da smo zavrgli prave vrednote. Nas bo to spametovalo?
Do tedaj pa poskrbimo za svojo varnost in varnost bližnjih tako, da ostajamo doma. Zdaj je čas za branje ali ukvarjanje s priljubljenimi konjički, nikar pa ne bodite po cele dneve pred televizijo, ker tudi poslušanje slabih novic negativno vpliva na naše zdravje. Ohranimo pozitivne misli in zaupanje. Bodimo solidarni in ostanimo ljudje. Skupaj bomo zmogli.
