Odprt arhiv za vse obiskovalce

Življenje s čim manj smetmi (anketa)

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

maj '20

Kaj delamo in kaj bomo še naredili, da bi bilo odpadkov manj?

Bojana Doberlet, upokojena predmetna učiteljica, Kranj: »V trgovino hodim približno enkrat tedensko s svojo torbo in vrečko. Razmišljam, da bi začela uporabljati tudi pralne vrečke za nepakirano sadje in zelenjavo in bi tako prispevala k manjši uporabi plastike. Menim, da bi lahko bilo več izdelkov zapakiranih v papirnato ali stekleno embalažo, saj le-to lahko predelamo in s tem prispevamo k manjši onesnaženosti našega planeta. Je to utopija ali je lahko resničnost?«

Andraž Pavlin, diplomirani varnostni inženir, Gasilska enota Nova Gorica: »V naši poklicni gasilski enoti imamo tudi servis gasilnikov. Neuporabne gasilnike izpraznimo in razstavimo. Dele ločimo glede na material (železo, aluminij, plastika) in predamo podjetjem, ki predelujejo odpadke. V smeti odvržemo le tisto, česar ni mogoče razstaviti, na primer cevi s kovinskimi spoji. Pri gasilnih sredstvih je največji izziv reciklaža gasilnega praška. Nekaj ga porabimo pri vajah gašenja, ostanek predamo komunalnemu podjetju, kjer ga uničijo po predpisanem postopku.«

Andreja Hosta, samostojna podjetnica, Ljubljana: »Odpadkom se izogibam tako, da kupujem le izdelke, ki jih resnično potrebujem. Tudi oblačila kupujem s pametjo, ne le z očmi. Oddajam jih, ko so še v dobrem stanju. Oprane in zložene zavijem v ovojni papir in odnesem v zabojnik Humane. Verjamem, da bodo morda komu prišla prav. Za tista oblačila, ki morda niso več uporabna, pa bo poskrbelo podjetje, ki upravlja zabojnike, saj njihovi sodelavci vedo, kako pravilno poskrbeti za tekstilne odpadke.«

Jože Kovačič, vodovodni inštalater, Makole: »Komunalno podjetje Slovenska Bistrica do nekaterih gospodinjstev s komunalnim tovornjakom sploh ne more priti, zato imamo dva načina odlaganja odpadkov – smetnjake in vreče. Vreče moramo oddati po določenem urniku na zbirno mesto. Tudi na deponiji na Pragerskem imamo moderno sortirnico za približno deset štajerskih okoliških občin. Tam natančno sortirajo vse odpadke, ki jih dajo v ustrezno predelavo.«

Sonja Čujovič, upokojenka, Ljubljana: »Elektronske naprave ni mogoče zavreči med običajne odpadke, zato jih odpeljem na javno odlagališče v posebni keson. Mobilni telefoni pa se mi nabirajo v predalu. Žal mi je, da jih ni mogoče popraviti, češ da se to »ne izplača«. V dobi »throw away« se pač vse zavrže, in le upam lahko, da se kaj reciklira, na primer, da izločijo dragocene kovine, kot so kobalt, litij ipd., za katere se v slabih razmerah potijo brezpravni delavci v afriških rudnikih.«

Zdenka Ferengja, diplomirana ekonomistka, Ljubljana: »Plastične odpadke že več kot 20 let redno ločujem. Ne kupujem sokov in vode, ki so pakirani v plastenke, pomijem jogurtove lončke, ostanke sadja in zelenjave pa kompostiram. Tudi z drugimi stvarmi, ki jih ne potrebujem več, ravnam po načelu ponovne uporabe in jih odpeljem v ljubljanski center Snage. Tako stvari, ki nam ne služijo več, krožijo, saj jih vzame nekdo drug.«

Milena Babič Pohar, upokojena farmacevtka, Brezje: »Za ločevanje smeti upoštevamo navodila radovljiške Komunale. Zadostuje nam en zaboj za mešane odpadke, ki ga praznijo na 14 dni. Embalažo in papir odlagamo v skupne zabojnike, manjše tehnične odpadke pa nosimo v blagovnico. Za vrt si pripravljam kompost. V trgovino hodim s svojo vrečko iz blaga. Če vzamem manjšo količino sadja ali zelenjave, stehtam vsako posebej in nato spravim vse v eno plastično vrečko ter nanjo nalepim več listkov s cenami.«

Anka Rozman, upokojena tajnica, Vodice: »Gospodinjsko olje ohladim in zlijem v prvotno embalažo. Zbrano oddam v zbirni center, ki je k sreči v bližini. V Vodicah pri Ljubljani imamo na območju čistilne naprave tudi začasen zbirni center, kjer občani lahko odložimo različne predmete. Zbiranje je ločeno, tako da je vsak zbiralnik – večji zabojnik namenjen prav določenim odpadkom. Tako se posebej zbirajo zeleni odrez, ravno steklo, odsluženo pohištvo, bela tehnika, odpadna olja in drugo.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media