Gasilec do konca življenja

Zgodbe | maj '20

Franci Čretnik se najbolje počuti v gasilski uniformi. Fotografija: osebni arhiv F. Č.

Biti gasilec je način življenja, je čast in dolžnost obenem, predvsem pa pomeni delati za sočloveka, sovaščana, občino in s tem tudi za državo. Ko vsi drugi obupajo, ko vsi drugi odidejo, ko se mnogi ustrašijo, takrat ostane gasilec, ki ne vpraša, koliko časa bo na intervenciji. Takšen je že od rane mladosti tudi Franci Čretnik iz Liboj. Poleg tega je vseskozi povezan tudi z naravo, pohodništvom in tudi čebelarstvom, ki je sicer bolj v rokah žene Jerice.

Franc Čretnik že dolgo ni več operativni gasilec, je pa zato vseskozi vpet v delovanje domačega gasilskega društva, dve leti je častni član Gasilske zveze Žalec. Uradno pa je član gasilske organizacije od leta 1957. »Že kot mlad fant sem začel spoznavati delo gasilcev v rojstni Veliki Pirešici. Leta 1967 sem se včlanil v PGD Zabukovica, leta 2000 pa sem postal član PGD Kasaze - Liboje, kjer tudi živim,« z iskrico v očeh pove moj sogovornik. V vseh teh letih je v društvih opravljal naloge tajnika, podpredsednika, podpoveljnika in predsednika komisije za veterane. Še posebej se je izkazal kot mentor ekipe starejših gasilcev, ki je dosegala odlične rezultate – tudi na državnih tekmovanjih. V Gasilski zvezi Žalec, ki vključuje 32 gasilskih društev, je bil 35 let član upravnega odbora, kjer je pokrival področje zgodovine požarnega varstva in kulturnih dejavnosti. Bil je neutruden snovalec pri iskanju zgodovinskega materiala o gasilstvu v Spodnji Savinjski dolini. Brez njegove skrbi bi gasilski muzej v Žalcu, ustanovljen leta 1981, ostal brez marsikaterega razstavnega predmeta ali dokumenta. Franci je dolga leta skrbel za pridobivanje fotografskega in pisnega materiala na gasilskih prireditvah. Vrsto let je pisal prispevke za revijo Gasilec in tudi druge medije ter jih seznanjal z vsemi aktivnostmi delovanja gasilstva na tem področju.

S prizadevanji za ohranjanje tradicije in zgodovine gasilstva je Franci ogromno naredil za savinjsko in slovensko gasilstvo, kar tudi ni ostalo neopaženo. Prejel je vrsto odlikovanj, med katerimi so tudi plaketa gasilca, znak Civilne zaščite in grb Občine Žalec. »Gasilec sem bil in bom ostal do konca svojega življenja, bilo je marsikaj lepega, a tudi manj lepega. Včasih je bilo žalostno, ko smo se za vedno poslovili od katerega tovariša, drugič spet veselo, ko smo dobili novo opremo, avtomobil, dogradili gasilski dom ali smo se poveselili na tradicionalni gasilski veselici, ki običajno sledi takšnim dogodkom,« pove Franci, nato pa nadaljujeva pogovor, povezan s planinstvom in pohodništvom, ki ga bogati vsaj toliko kot gasilstvo.

Planinski dom Brnica

Z ženo Jerico na domačem dvorišču

Franci, ki zdaj šteje že 82 let, je edini Slovenec, ki je bil na vseh 42 pohodih v spomin Pohorskega bataljona. Na ta pohod hodi tudi zato, ker je v pohorskih gozdovih življenje izgubil njegov oče. Bil je partizan v sestavu Tomšičeve in Šercerjeve brigade. »Dokler bom lahko, se bom še podajal na ta spominski pohod kot tudi druge pohode, saj me to veseli in osrečuje,« z nasmeškom reče Franci, ki je bil najprej 38 let član PD Zabukovica. »Deloval sem v upravnem odboru in planinski sekciji KS Liboje. Skrbel sem tudi za povezavo s planinskimi društvi na celotnem območju ter bil član komisije za planinske vodnike v PD Zabukovica. V letu 1986 sem opravil tečaj za planinskega vodnika A-kategorije, v letu 2000 pa še za vodnika B-kategorije,« razpleta svojo planinsko zgodbo. Leta 1996 je bil pobudnik za ustanovitev Planinskega društva Liboje. Na ustanovnem občnem zboru, kjer se je zbralo deset članov (Jože Avsec, Anton Uplaznik, Marjan Oblak, Leopold Urh, Dušan Čretnik, Feliks Srebot, Alojz Kotar, Franc Čretnik, Roman Toplak, Anton Mlinarič), so ga predlagali za predsednika. Društvo je nato vodil celih 20 let vse do leta 2016, ko ga je nadomestil Adolf Teržan.

Franci Čretnik

Ob sodelovanju upravnega odbora in drugih organov društva je vseskozi skrbel za take materialne možnosti, ki so omogočale izvedbo vseh široko zasnovanih dejavnosti. Pozornost je namenjal delu z mladino, stalnemu izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju kadrov ter pridobivanju novega članstva. Zavzemal se je za povezovanje z drugimi društvi in širjenju planinske ideje tako v svojem okolju kot tudi širšem slovenskem prostoru, saj je vedno sledil poslanstvu, kot ga zastopa krovni PZS. Njegovo več kot 60-letno aktivno delo je prispevalo k uspešnemu razvoju slovenske planinske dejavnosti. Na občnem zboru leta 2016 so ga imenovali za častnega predsednika društva. Na podelitvi najvišjih planinskih priznanj v Mojstrani pa je pred dobrim letom dni prejel svečano listino Planinske zveze Slovenije, obenem pa še občinsko priznanje za dolgoletno uspešno delo v športu in razvoju planinstva, in sicer grb Občine Žalec.

Spregovorila sva še nekaj besed o njihovem planinskem domu. »Ob ustanovitvi je naše društvo od Krajevne skupnosti Liboje dobilo na Brnici v last nedokončan dom krajanov z brunarico in okolico. Na prvem občnem zboru smo ga preimenovali v Planinski dom Brnica. Stavba je bila v drugi gradbeni fazi, zato je dokončanje predstavljalo ogromno delovno, materialno in finančno obremenitev. Ob vsestranski pomoči članov društva, donatorjev, krajevne skupnosti, občine ter Športne zveze Žalec smo v letih od 1996 do 2005 in nato do 2012 uspešno izvajali gradbena dela in tako dom pripeljali v zaključno fazo. Opravljenih je bilo več kot 8000 prostovoljnih ur dela. Veseli in ponosni smo, da dom danes uspešno služi svojemu namenu in je dobro obiskan, saj sem prihajajo tako domačini kot tudi pohodniki iz vse Savinjske doline in Celja. Do leta 2014 smo v njem dežurali člani društva, nato pa smo ga dali v najem. Tako je zdaj dom odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih,« pove moj sogovornik, ki še vodi planinske pohode ali se jih le udeležuje.

Z veseljem pomaga tudi ženi pri čebelarjenju. Jerica Čretnik je čebelarka že od leta 1960. Ima celo najvišje čebelarsko odlikovanje Antona Janše I. stopnje. Obenem je – enako kot mož – vseskozi zelo predana gasilstvu in planinarjenju. Vsekakor sta izvrsten zakonski duet, ki se dopolnjuje in spoštuje. Naj bo še dolgo tako. 

Besedilo in fotografije: Darko Naraglav 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media