Netopirji – naši sovražniki ali prijatelji?

Prosti čas | maj '20

Rjavi uhati netopir je vrsta netopirja, ki živi v Evropi. Najraje se zadržuje v podzemnih jamah pa tudi v votlih drevesih in stavbah. 

Zdi se, da so netopirji v zadnjem času, odkar je ves svet v boju s pandemijo, človekovi sovražniki številka ena. Mnogo ljudi se teh čudnih bitij s krili in strašnimi vampirskimi zobmi vse bolj boji. Srečamo jih na zadnjem večernem sprehodu, ko letijo v somraku, in vidimo jih viseti v kleti, ko mirno čakajo na temo noči. Ne v prvem ne v drugem primeru občutki niso prijetni.

Zdaj se je zaradi teh malih pošasti, s katerih naj bi koronavirus »preskočil« na človeka, ustavil prav ves svet in pri ljudeh, ki jih le bežno poznajo kot tisto žival, ki »ni ne ptič ne miš«, je sovraštvo do njih le še večje. Ne dolgo nazaj mi je na uho prišlo razmišljanje starejše gospe, ki je svojega moža prepričevala, da naj vendarle pobije vso to letečo golazen. Ker če bolezen ne bo prišla k hiši na dveh nogah, jo bodo pa ti vražji netopirji prinesli … No, lahko bi rekli, da nevednost ni lepa čednost, in prav zato vam želim odgrniti tančico skrivnostnosti in temačnosti, ki visi nad netopirji.

Ko netopirje pogledamo od blizu, v resnici vidimo edinstvene in neverjetno zanimive živali. To so edini sesalci, ki so sposobni samostojno leteti. Čez zimo obvisijo v hibernaciji oziroma v globokem spanju, kjer se popolnoma spremeni delovanje njihovega organizma. Pomembno je, da netopirjev v obdobju zimskega mirovanja ne motimo, saj že za samo prebujanje iz hibernacije porabijo toliko energije, kot bi jo sicer v globokem spanju v dveh tednih. Če je vznemirjenje netopirjev pozimi preveliko, jih zime veliko sploh ne preživi, ker jim do pomladi zmanjka potrebne energije za preživetje. Čeprav letijo, pa netopirji ne valijo jajc. Živi mladiči se kotijo poleti v porodniških kolonijah, nato še nekaj časa sesajo materino mleko, kaj kmalu pa postanejo samostojni. Samo predstavljajte si neverjetno iznajdljivost netopirskih mam, ki skrbijo za mladiče, obešene z glavo navzdol. Prav zaradi vsega napora ob vzgoji naraščaja ima vsaka samica po navadi le enega mladiča.

Dr. Marina Dermastia, biologinja, v svojem zapisu na portalu Alternator predstavlja netopirje in njihovo dovzetnost za številne viruse. Koronavirus, ki je povzročil pandemijo, naj bi prišel z netopirjev na ljudi tako kot že mnogi drugi virusi v preteklosti. Kljub temu ne moremo govoriti o tem, da se to dogaja pogosto. Prelivanje virusov z netopirjev na druge živalske vrste je namreč izjemno redek pojav. Odvisen je od stanja virusa, okoljskih razmer in preživetja virusa v okolju ter občutljivosti gostitelja.

Miti in laži

Pa se vrnimo nazaj k tisti starejši gospe, ki svojega ubogega moža prepričuje o moriji »te vražje netopirske zalege« okrog doma. Vsi slovenski netopirji so z zakonom zavarovani in jih je prepovedano loviti, pobijati ali jim kako drugače škodovati. Naši netopirji tudi niso gostitelji zloglasnega koronavirusa. Gostitelji smo ljudje in mi smo edini, ki lahko bolezen širimo ali pa jo preprečimo. Še dodatna informacija, ki govori v prid našim netopirjem, pa je ta, da tudi v preteklosti ni dokazano prišlo do neposrednega prenosa netopirskih koronavirusov na ljudi, ampak je bil vedno vmes še en gostitelj (cibetovke, kamele ali primati …). Strah pred temi malimi bitji v naših kleteh je torej popolnoma odveč. Ne bodo vas okužili, ne bodo se vam zapletli v lase in ne bodo vam pili krvi. Vse to so prav grde laži, ki netopirjem povzročajo nepopravljivo škodo. Netopirji bodo okrog vašega domovanja vsako noč pojedli ogromno žuželk, komarjev, vešč in drugega mrčesa, ki vam sicer grenijo življenje. S svojimi iztrebki, ki se imenuje gvano, bodo zastonj in predvsem zelo kakovostno pognojili rastline na vašem vrtu. Zato se naslednjič, ko vidite netopirja, hvaležno nasmejte in mu zaželite predvsem dober ulov.

Mateja Kišek, mag. inž. gozd., fotografija: Hugh Clark


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media