Prepričan sem o prihodnosti knjig na papirju

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '20

Slavko Pregl, fotografija: osebni arhiv S. P.

Tokrat se s sogovornikom nisem srečala ob kavi. Kozarček pogovora z vprašanji in odgovori sva si izmenjala po medmrežju. Če bi se s pisateljem Slavkom Preglom pogovarjala pred koronavirusom, bi me zanimalo veliko drugega, na primer, kako ustvarja mladinske romane, satire, humoreske, romane za odrasle, kako nastanejo uspešnice, kako najde pot do bralcev, zanimali bi me tudi njegovi zabavni pripetljaji, ki so se mu med predstavitvijo knjig zgodili z mladimi bralci.

Napisal jih je več kot 50, med njimi nekaj kultnih mladinskih del, kot so Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah, Priročnik za klatenje. Napisal je več odmevnih in duhovitih del za odrasle bralce (Razkošje v glavi, Kukavičje jajce, Poker z ničlami ...). Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija Srajca srečnega človeka. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi Levstikovo, Župančičevo, Schwentnerjevo, večernico, desetnico, leta 2017 pa je prejel še red zaslug za izjemen prispevek v slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. Predvsem pa njegove knjige radi berejo, izhajajo v večjih nakladah s številnimi ponatisi in so prevedene v več tujih jezikov. Bil je pomemben člen v slovenskem založništvu, direktor Javne agencije za knjigo, predsednik Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih založnikov in Društva Bralna značka Slovenije. Kljub temu pravi, da ni tipičen Slovenec, ker (še) ni bil na Triglavu in ne skače. Vzgojil pa je štiri otroke, na katere je od vsega najbolj ponosen.

Ali se je vaša jutranja rutina, ko malo telovadite, zajtrkujete, preberete dnevni tisk na papirju, kaj spremenila?

Ne. Branje časopisov ob jutranji kavi je užitek, ki se mu zlepa ne odrečem. Tudi poleti, ko sem v Piranu, je po kavi in rogljičku v mestni kavarni moja prva pot v knjižnico.

Berete tudi elektronske medije?

V glavnem ne; pri resnih časopisih največkrat preletim le naslove, ko čakam raznašalca časopisov ali preden stopim do trgovine. Družabni mediji pa me ne zanimajo, saj mi ob mnogih lepih stvareh v življenju ni treba časa izgubljati za hujskaške neotesanosti. Veselilo bi me, če bi čivkačem, ki javno kažejo svojo hudobijo in nevednost, kljune polagoma umili. To bi bil velik korak k prijetnejšim odnosom med ljudmi.

Kaj pa elektronske knjige, zanimanje zanje se je izjemno povečalo, saj so vse knjigarne in knjižnice zaprte?

Tudi tu sem precej digitalno nazadnjaški. Doma imamo čudovito knjižnico (ki s sprotnimi nakupi ves čas raste) in v njej ogromno izjemnih knjig, ki jih nikoli, se bojim, ne bom mogel prebrati. Če me bo kdaj vid izdal, bom najbrž posegel po bralniku, ki ga zdaj občasno uporablja žena Barbara. Verjamem, da bomo v tem času ugotovili, kako pomembne so knjigarne, in se bomo trudili, da bi jih kar največ odpirali tudi na novo.

Mislite, da se bo tako veliko povpraševanje po elektronski knjigi ohranilo ali je to pri nas zdaj le izhod v sili?

Eden mojih sinov dela v založbi in njegova skrb so odnosi z uporabniki bralnikov in elektronskih knjig. V času epidemije se je dnevno število izposoj postoterilo glede na »mirne« čase. Bistveno se mi zdi, da bo v tem čas znova izrazito vzcvetela ljubezen do knjig, da se bodo nanje spomnili tisti, ki so iz takih ali drugačnih razlogov nanje pozabili. Popolnoma sem prepričan o prihodnosti knjig na papirju, elektronske knjige pa si bodo tam, kjer je to najbolj priročno (slovarji, enciklopedije, ozko specializirane knjige itd.), izborile primerne odstotke pozornosti kupcev knjig. Tudi prehajanje iz ene v drugo obliko bo povsem naravno. Prodajne poti bodo vodile na vse konce. In to je dobro. Države, v katerih je »poraba« knjig največja, so na vrhu lestvic splošnega napredka in blagostanja državljanov.

Pesnik in pisatelj Milan Dekleva mi je v intervjuju – še pred koronavirusom – preroško rekel, da nam poezija lahko pomaga v kriznih časih. Ganil me je verz iranskega filmskega režiserja, fotografa in pesnika Abbasa Kiarasmanija, ki je zapisal: Ko nimam ničesar v hladilniku, / imam poezijo, / ko nimam ničesar v srcu, / nimam ničesar. Ali ste kdaj napisali pesem?

Ne. Pri nas imamo izjemne mojstrice in mojstre poezije (tudi prijatelj Milan Dekleva spada mednje), zato ni nobene potrebe, da bi jaz še tu dokazoval svojo nespretnost. Trudim se početi tisto, kar znam.

Nekje sem prebrala, da ne poznate ustvarjalne blokade, enostavno počakate, da težave minejo, potem pa pohlevno sedite in pišete, najraje poleti v Piranu. Ali lahko zdaj, ko nas bombardirajo s slabimi novicami, ustvarjate doma?

Brez težav. V tem času sem malo uredil svoj arhiv in tudi počesal nekaj besedil, ki so se mi nabrala v računalniku. Seveda me vznemirjajo slabe novice, še posebej tiste, s katerimi nas po nepotrebnem zasipajo uradni prinašalci novic. Žal se jim tudi na področju kulture ne moremo izogniti. Včasih se zdi, kako so nekateri prepričani, da je ljudstvo zato, da služi oblasti, in ne oblast zato, da služi ljudstvu.

In kaj berete?

Sem član pisateljske žirije, ki bo dodelila nagrado desetnica za najboljše besedilo za otroke in mladino zadnjih let. Mimo običajnih bralnih načrtov moram tako prebrati in pregledati še približno 40 knjig iz tega segmenta. To je veliko veselje. Slovenska mladinska literatura je odlična, četudi jo nekateri omalovažujejo. Ampak približno 140.000 deklet in fantov, ki vsako leto prostovoljno v prostem času berejo v gibanju Bralna značka (kakršnega ne poznajo nikjer drugje na svetu), znajo stvari postaviti na pravo mesto. To pa je močan argument, ki šteje. Upam, da se bom tudi jaz odločil prav.

Kaj vam popestri dan v teh časih?

Če je dan sončen, se za kakšno urico s kolesom popeljem naokrog.

Mislite, da je koronavirus nekak preizkus humanosti, da je zelo treba ohraniti javno zdravstvo in šolstvo, socialno in močnejšo državo, solidarnost?

Iz te krize mora svet iziti bolj solidaren in pravičen, sicer se nam slabo piše. Sestavni del tega so javno zdravstvo, javno šolstvo in delavsko soupravljanje, skratka socialna država; ekonomija mora biti v službi človeka in ne človek v službi ekonomije.

Ste diplomirani ekonomist. Menite, da bi se družbeni red – kapitalizem po tem lahko spremenil, postal solidaren?

Mora se.

Ali bi se lahko mantra kapitalizma »proizvajati čim več, kupovati, prodajati, zaslužiti« spremenila v smer bolj pravične družbe: vsakemu po njegovih potrebah? Kaže, da s to formulo uničujemo planet Zemljo ...

Svet kot celota še nikoli ni bil tako bogat, kot je zdaj, to bogastvo pa še nikoli ni bilo tako krivično porazdeljeno, kot je zdaj. Po drugi svetovni vojni je ideja komunizma do te mere nagnala strah v kosti »zahoda«, da je pristal na približno spodobno življenje množic. Nekaj praks komunizma je žal tako razvrednotilo njegove lepe ideje, da je strah pred njim odpadel. In začel se je nebrzdan razcvet neoliberalizma. Ampak to se mora ustaviti. Edina rešitev za planet Zemljo je sonaravni trajnostni razvoj, za začetek pa – univerzalni temeljni dohodek.

Mislite, da smo si pripravljeni pomagati, deliti, dajati?

Prav koronavirus je spodbudil in pokazal izjemna dejanja mnogih ljudi, od medicinskega osebja do medsosedskega življenja. V taki družbi me ni strah prihodnosti. Pri nekaterih pokvarjencih pa se je pokazala njihova prava barva. Ampak ti bodo odpadli.

Letošnje leto naj bi bilo čudovito za vas. Pri mariborski založbi Litera bo izšel vaš novi zabavni roman Prodajalci megle, izšlo bo še vaše besedilo za mlade bralce. Mislite, da bodo založbe preživele hude čase? Je nujna pomoč in razumevanje države?

Založbe – v dobro slovenskega jezika in v dobro naše države – morajo preživeti. Slovensko bralsko področje je številčno omejeno, zato knjige ne morejo obstajati le »na trgu«; državna podpora je nujna. Koliko to razumejo kakšni politiki, je drugo vprašanje. Ampak ker letos že omenjena Bralna značka praznuje 60 let in so jo prepotovale številne generacije, si predstavljam, da so ljudje/nebralci, ki so se ji izognili in se morda pririnili na oblast, v manjšini.

Prva stvar, ki jo boste naredili po karanteni, bo ...

Zjutraj bom vstal, se uredil v kopalnici, malo telovadil, z ženo ob zajtrku bral časopise, potlej pa se veselil srečanja s širšo družino in prijatelji. Zvečer bom sedel pred televizor in gledal poročila v upanju, da bo najbrž konec uradnih neslanosti, prikritih v boju proti virusu. In kajpak, čim prej odšel v Piran.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media