Zasavci pojejo o vodi

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '20

DOBRE STARE VIŽE

Ansambel Zasavci. Jože Buden je v sredini.

Svojo prvo kaseto je ansambel Veseli Zasavci posnel leta 1989. Bili so povabljeni na nastop v Berlinu, kjer je živelo veliko zdomcev tudi iz njihovega Zagorja. Župnik, Slovenec, jim je povedal, da brez glasbenih kaset tam nimajo česa početi. In prav hitro so posneli skladbe za svojo prvo kaseto z naslovom V revirjih je lepo. Prodaja je bila izjemna.

Najprej so pri založbi naročili 500 kaset, a so jim jih naredili tisoč, in vse so pošle v trenutku. Sedeminosemdeset kaset je član skupine, bobnar Jože prodal že prvi večer v enem samem bifeju.   

52 let je že minilo, odkar je ansambel Veseli Zasavci začel nastopati. »Bili smo potrpežljivi. Glasba je bila naše vodilo, družilo pa nas je predvsem prijateljstvo. Za dobro delo in vzdušje v ansamblu je skrbel naš vodja Srečko Sušnik, ki je, če smo se kdaj sporekli, vedno našel rešitev,« se spominja Jože Buden, glavni pevec, ki je prenašal tudi opremo v kombi in še marsikaj. V skupini je za ozvočenje skrbel njihov najstarejši član, kitarist Viktor Drnovšek, v zasedbi pa so bili še harmonikar Branko Peklar, trobentač Stane Ojsteršek, basist v zadnjih letih pa je bil Luka Groboljšek.

Igrali so tako popevke kot tudi narodno-zabavne viže. Med popevkami je bilo kar precej priredb, najodmevnejši sta bili skladbi Otožna Kalifornija in Bela snežinka, pa tudi venček Revirska. Za imeniten zvok na njihovih snemanjih v studiu so skrbeli pravi mojstri. Pri popevkah Martin Žvelc, Oto Pestner in Dušan Zore, pri domačih vižah pa Marjan Ogrin in Igor Podpečan. »Naj pa posebej poudarim, da je naš zasavski krajan Nande Razboršek napisal tako rekoč vsa besedila za naše domače viže, za glasbo je skrbel Milan Kuder. Na oba smo Zasavci izjemno ponosni,« poudari Jože Buden vlogo domačinov pri nastanku njihove glasbe. V dolgih letih delovanja je ansambel Zasavci izdal šest kaset in osem zgoščenk.

Popevke in domača glasba

Kot skupina niso bili nikdar samo narodnjaki, med člani so bili tudi rokerji ali ljubitelji popevk. In ker so snemali tudi popevke, so se leta 1991 odločili, da spremenijo ime Veseli Zasavci preprosto samo v Zasavci. »Pri petju popevk se lažje izražam, zato smo jih na prireditvah tudi več igrali. Poslušal sem tudi tujo glasbo, od slovenskih pa mi je bil najbližje pevec Oto Pestner, ki je bil tudi producent mojega samostojne CD-plošče z naslovom Buden sem. A ko nastopiš na veselici, ljudem ponudiš tisto, kar pričakujejo, kar želijo, in mi smo to vedno storili,« se spominja.

Najraje so igrali na veselicah, nastopali so tudi na različnih obletnicah in porokah. Glasbene poti pa so jih vodile tudi na tuje. »Na pobudo mojih tet in stricev, ki so tudi glasbeniki, smo si v Franciji ogledali izjemno zanimive rudnike železa. Vedeli so, da prihajamo iz knapovskih krajev, torej iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, pa so nam pokazali še njihove knapovske zgodbe,« se spominja.

Ker so bili vsi redno zaposleni, si daljših potovanj na tuje niso mogli privoščiti. »Šli bi tudi v Ameriko, a kaj, ko se vsi v ansamblu ne vozijo z letali …« z nasmeškom doda Jože Buden.

Veliko ljubiteljev glasbe so osvojili tudi z nastopi na festivalih in v televizijskih oddajah pa tudi na prireditvah Vesela jesen in Narečna popevka. Tako so pesmi, ki so nastale v njihovih krajih, zapeli tudi v svojem domačem zagorskem narečju. Takšni festivalski skladbi sta Pod tvojim oknom in Pij pučas, pesem, ki je lahko nastala le v njihovih krajih, pa je Za vse je studenec, v kateri pojejo le o vodi, saj v njihovih krajih vina ni …

Jožetu Budnu pa veliko pomeni družinsko življenje. Svojo ženo je spoznal kot glasbenik, v mladosti sta namreč skupaj pela v skupini Veter. Zdaj pa je že sedem let upokojenec in tudi v tem času je večkrat zapel na različnih prireditvah v domači občini. A pravi, da je čas, da počasi prepusti mesto mladim. Dogajanje na slovenskem glasbenem prizorišču sicer še vedno spremlja in ne zamudi nobenih pomembnih glasbenih oddaj ali festivalov. »Všeč mi je, da je veliko mladih ansamblov v narodni glasbi, ki ohranjajo slovenski melos, moti pa me, da je premalo predvajane slovenske glasbe na radiu, predvsem podnevi,« zaključi Buden. 

Besedilo in fotografija: Drago Vovk


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media