Znanje nam pomaga dobro vrtnariti 

Prosti čas | maj '20

Še malo, pa bodo tukaj ledeni možje. Za rastline in vrt je to zelo zahtevno obdobje. Priča smo hladnim dnem in pozebam, sledili jim bodo topli dnevi, začele se bodo tudi invazije polžev. Marsikje se pojavlja suša, ki traja, še malo, pa se bodo pojavili toča in napadi rastlinskih bolezni in škodljivcev. Šele ko opisane probleme skrajno minimaliziramo, bomo prišli do večjega in kakovostnega pridelka. In kaj nam bo pomagalo? Znanje!

Ta tema je tako pomembna in dosega tako dobre rezultate, da je treba lekcijo utrditi in se je naučiti na pamet. Zakaj? Vedeti moramo, da so rastline svojevrstna živa bitja. Tudi one so podvržene stresom, boleznim, škodljivcem, lomom … Posledično pa propadu. Zato si nikoli ne smemo dopovedovati, da smo s pravilno pripravo zemlje in ustreznim klasičnim gnojenjem naredili vse za dobro rast in uspeh na vrtu. Na razpolago imamo nova dognanja v prehrani rastlin, ki se iz dneva v dan na novo pojavljajo.

Poglejmo: v začetku sajenja marca so sadike podvržene stresu sajenja in sejanja. Noči so hladne, temperaturne razlike pa razmeroma velike. Pojavi se tudi suša, kot letos, lahko pa še kaj pomrzne prav takrat, ko začne odganjati. V takih primerih klasična gnojila ne morejo dosti pomagati. Lahko pa pomaga naravni pristop v prehrani z uporabo aminokislin, alg, regenerinov in podobnih snovi. O teh novejših dognanjih smo pisali že lansko leto, izkušnje pa nas venomer bogatijo. Vemo, da pri opisanih stresih vse to zelo pomaga.

Nepogrešljive aminokisline

Aminokisline predstavljajo 24 vrst posebnih kislin, od katerih ima vsaka svojo nalogo – od spodbujanja rasti in povečane tvorbe klorofila do tvorbe ogljikovega dioksida, prav tako pa pospešujejo razvoj koreninskega sistema. Od hranil za rastline, poznanih do zdaj, te sestavine vsebuje Bioorganik. Po gnojenju res opazimo povečane temno zelene liste in bolj razvejan koreninski sistem. Pomembno vlogo pri tem igra alanin.

Povečevanje fotosinteze in zmanjševanje hitrosti staranja rastlin ter povečanje odpornosti proti stresu omogočajo argininski vključki. Nekateri drugi amini vplivajo na zgodnjo vegetativno rast do dozorevanja in žetve pri žitih in drugih rastlinah. Povečujejo tudi asimilacijo anorganskega dušika v rastlini, ki je tvorec novih aminokislin. In krog je sklenjen.

Glicinsko navzočnost odlikuje sposobnost preprečevanja kloroze (listne rumenice) zaradi sinteze klorofila (listnega zelenila), je pa tudi ključni dejavnik nastanka rastlinskih tkiv, kar prispeva k vegetativni rasti rastlin, igra pa tudi veliko vlogo pri opraševanju rastlin in sadnega drevja. Posebno pospeši nastanek in razvoj popkov ter listov.

Histidinsko navzočnost v hranilih odlikuje zgodnja vegetativna rast, kar je koristno za številne presnovne procese rastlin skupaj z razvojem njihovih celic.

Levcinsko delovanje prav tako vpliva na zgodnjo vegetativno rast, obnovo celic v primeru poškodb, kot so mraz, vročina, suša, napadi škodljivcev ipd., hkrati pa uravnava raven prisotnosti dušika v rastlini.

Zelo pomembna je tudi navzočnost metioninskega elementa, saj ima vpliv na zrelost sadja in oživljanje koreninskega sistema, deluje pa tudi na staranje listov, cvetov ter zavlačuje njihovo propadanje. Odgovoren je še za presnovo žvepla v rastlini. To dejstvo pa je zelo pomembno za celotno rastlino, saj je žveplo pomemben element v njeni prehrani. Po dosedanjem razvrščanju je to sekundarni gnojilni element in je po pomembnosti na šestem mestu, in sicer za dušikom, fosforjem, kalijem, kalcijem, magnezijem in natrijem.

Fenilalinsko prisotnost želimo zaradi vsebnosti fenolnih kislin, flavonoidov, glukozidov, alkaloidov, suberinov in ligninov, saj igrajo ključno vlogo pri aktiviranju obrambnih mehanizmov in oblikovanju celičnih sten ter vlaknin oziroma povečanju zelene mase rastlin. Spodbuja tudi kaljivost poganjkov in razvoj korenin.

Posebno pomemben je prolin, ki vpliva na razmerje vode v rastlini in s tem na odpornost rastlin proti pomanjkanju vode, kar se v sušnih razmerah pogosto dogaja. Vsekakor pa ni zanemarljiv tudi njegov odnos do utrjevanja celičnih sten, izboljšanja odpornosti proti mrazu, suši, slani, sposobnosti za pospešeno opraševanje, tvorbo cvetnega prahu in njegovo obnovitev. Cvetni prah namreč v mrazu propade. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da vpliva na kalitev, ki v mrazu zastane.    

Na hormonsko ravnovesje v rastlini močno vpliva prisotnost serina, ki prav tako zmanjšuje vpliv stresa in povečuje odpornost proti boleznim.

Da bi se rastline manj lomile, je zelo pomembna navzočnost treonina, ki ima zelo pomemben vpliv na trdnost in odpornost rastlin ter tudi na razne strese, ki so jim so rastline izpostavljene v celotnem obdobju vegetacije.

Triptofanska navzočnost prav tako pomembno vpliva na odpornost rastlin, stres in bolezni, saj je glavni prekurzor nastanka indol-ocetne kisline kot enega pomembnih hormonskih protagonistov.

Iz vsega zapisanega je razvidno, da so aminokisline še kako pomembne za razvoj vsake rastline, pa naj bo to trava, vrtnina ali drevo. Do zdaj smo bili prepričani, da je dovolj, če uporabimo hlevski gnoj ali pa vržemo kakšno pest mineralnih gnojil, in smo tako za rastline naredili vse. Kako zmotno!

Nauk, ki naj nas spremlja na vsakem koraku, ko stopimo na vrt, je ta, da so potrebna tudi mineralna gnojila, vendar v pametni količini, brez pretiravanja, nato pa ob zalivanju približno na 14 dni uporabimo aminokisline, katerih del je v algah, še večji in celoten pa v skupku aminov.

Vse zapisano mora predstavljati vsakemu vrtičkarju abecedo vrtnarjenja, ki mu omogoči manj stroškov, več uspeha in bolj naravno vrtnarjenje. Na ta način dosežemo res kakovosten pridelek.

Vedeti moramo tudi, da imajo aminokisline kisel značaj, vendar pa zaradi zelo majhnih količin, ki jih doziramo, ne vplivajo na zakisanost zemlje. Dodatki iz alg pa so bazičnega značaja, zato se ne smejo mešati z aminokislinami in drugimi kislimi snovmi, ker se lahko sesirijo. Sam sem se v praksi prepričeval leto za letom, zato mirno zapišem: vredno je to znati in se veseliti uspeha.                                                                                                                                         

Besedilo: Franc Grošelj, fotografija A. Ž.                                                                                     


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media