Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | maj '20

IZPLAČILO NADOMESTILA PLAČE

Bralec je samostojni podjetnik s tremi zaposlenimi. Zaradi vladne prepovedi ob razglasitvi epidemije ne sme poslovati že od sredine marca. Vse delavce je s pisno odredbo poslal na čakanje na delo doma, zdaj pa ima problem, kako delavcem izplačati nadomestilo plače, saj je popolnoma nelikviden.

Za potrebe uveljavljanja pravic iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 49/20, ZIUZEOP), ki velja od 11. aprila 2020, je tudi bralec uvrščen v kategorijo samozaposlene osebe, čeprav ima tri zaposlene. V to kategorijo mimogrede spadajo tudi lastniki družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki so hkrati direktorji teh družb, če so vključeni v socialno zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, torej na zavarovalni podlagi 040. Ob predpostavki, da izpolnjuje zakonsko zahtevane davčno-finančne pogoje, bo kot samostojni podjetnik upravičen do temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Prav tako je za to isto obdobje upravičen tudi do oprostitve plačila svojih prispevkov. Navedeni pravici uveljavlja pri Fursu.

Za zaposlene pa je dejansko potrebna refundacija, saj bo lahko uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plač od zavoda za zaposlovanje. Glavni problem je v tem, kar opozarja že bralec, da mora delodajalec delavcem najprej izplačati nadomestilo plače, četudi zaradi prepovedi poslovanja nima tekočih prilivov. Nadomestilo plače delavca znaša 80 odstotkov povprečja zadnjih treh mesecev, toda ne sme biti nižje od minimalne plače. Ker zadostnih prihrankov marsikateri podjetnik nima, posojila pa je tudi skorajda nemogoče dobiti, se bo najbrž znašel v začaranem krogu. Na žalost zakonodajalec pri tem »interventnem zakonu« ni prisluhnil nekaterim delodajalskim asociacijam, da naj se sredstva upravičenim nakaže neposredno, upajmo, da bo ta težava rešena z drugim interventnim zakonom, ki naj bi po zagotovilu odgovornih odpravil pomanjkljivosti prvega. Ob pisanju tega članka še ni znano niti delovno besedilo predloga zakona, ki bo skoraj zagotovo že v veljavi, ko boste bralci imeli revijo v rokah.   

Delodajalec sicer takšno vlogo poda v elektronski obliki na zavod za zaposlovanje v osmih dneh po napotitvi delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Za tiste, ki so delavce poslali na čakanje že pred uveljavitvijo zakona, kot je to storil tudi bralec, pa je bil rok za podajo vloge 8 dni po uveljavitvi zakona, torej do 18. aprila.

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 13. maja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media