VESTI IZ ZDUS

Dobro je vedeti | maj '20

Starejši in informacijsko-komunikacijska tehnologija

V slovenskem prostoru je upokojencev nekaj manj kot tretjina celotnega prebivalstva. Za starejšo populacijo velja, da je zaključila poklicno izobraževanje, poklicno dejavnost, a ostaja aktivna na drugih področjih. Dejstvo je, da si vsi takoj po upokojitvi ustvarimo nov način življenja, preživljanja svojega časa in se posvetimo aktivnostim, za katere prej ni bilo časa ali pa mogoče tudi volje. V sodobnem svetu je napredek tehnologije zelo viden in tudi vpet v vse pore našega življenja. Informacijsko-komunikacijske tehnologije (računalništvo in telefonija), imenovane IKT, so v središču človekovega delovanja na vseh področjih.

Pojem IKT zajema tudi širši nabor izdelkov na področju telefonije, bibliotekarstva in drugih praks o filmih, faksih, revijah, člankih ... Na tem področju prevladujejo tehnološki dosežki, brez katerih si sodobnega načina življenja ne moremo predstavljati: radio, televizija, internet ter fiksna in mobilna telefonija. IKT tako obsega shranjevanje in obdelavo podatkov ter prenos informacij prek brezvrvičnih in vrvičnih zvez, obsegajoč bakreno in optično infrastrukturo.

Pravilna in usmerjena uporaba tehnologije pri starejših zagotavlja produktivnost, večjo kakovost življenja in seveda aktivnost v tretjem življenjskem obdobju. Seveda se je treba zavedati, da večina sedanjih upokojencev v času svojega dela ni uporabljala računalnikov, telefonov ali drugih naprav, in je to za marsikoga v upokojenskih letih pozitiven izziv. Starejšim, ki so v svojem delovnem času uporabljali to tehnologijo, je seveda usposabljanje v tej smeri lažje, ker poznajo osnove. Pri Zdusu si v zadnjem desetletju še intenzivneje prizadevajo za to, da bi lahko ta znanja IKT prenesli v vsa društva in sekcije. E-izobraževalci so v marsikatero društvo že prenesli znanje. Rabljeni računalniki, ki smo jih dobili kot donacije iz različnih služb, od podjetij in posameznikov, so tudi v upokojenska društva prinesla novo dobo poslovanja. S pojavom teh računalnikov se je v društvih angažiralo določeno število ljudi, ki so jim bila ta znanja že blizu in so zagnali računalniško vodenje društva. Še vedno pa ostajajo društva, ki poslujejo na običajen način, tj. s pošiljanjem in sprejemanjem običajne pošte. Razglašena epidemija nas je postavila med štiri stene domače hiše, stanovanja ali počitniške hiše. Vsi, ki so si v zadnjih letih prizadevali za to, da se izobražujemo, imamo doma računalnike, mobilne telefone, internetne povezave, brezplačne brezžične povezave. S pridom uporabljamo to sodobno tehnologijo, da ostajamo povezani, da si lahko pišemo, se slišimo, vidimo prek določenih aplikacij in tako ostajamo v stikih, četudi na daljavo. Problem starejših, ki teh tehnologij nimajo, je verjetno veliko večji, kot si lahko sploh predstavljamo. Predvsem so najranljivejši tisti, ki živijo sami in so oddaljeni od svojcev, ki nimajo možnosti dnevne komunikacije in se zato počutijo še toliko bolj izolirane.

Sicer vem, da v društvih upokojencev po Sloveniji zelo skrbimo za svoje člane in da poskušamo tudi te ljudi poiskati, jim polepšati dan, kar pa je danes glede na ukrepe prepovedi za zaščito pred covidom-19 oteženo, če ne celo nemogoče. Čas po tej karanteni bo pokazal, kje smo najranljivejši, kaj nas je v teh časih najbolj prizadelo, kaj bi bilo bolje, če bi se ukrepanje nadaljevalo, in bomo v prihodnje res poskrbeli za to, da bo IKT dostopen vsem, tudi najranljivejšim skupinam. Mislim, da imamo vsi toliko pozitivne volje, toliko optimizma za prihodnji čas, da nam bo skupaj uspelo!

Milan Osterc, Strokovni svet ZDUS za informatiko

Prostovoljci pomagajo tudi med karanteno

Tudi v času omejitvenih ukrepov so bili prostovoljci programa Starejši za starejše aktivni in v vsakodnevnih stikih s tistimi posamezniki, ki potrebujejo njihovo pomoč. Kličejo jih po telefonu, se z njimi pogovarjajo prek ograje, pred hišo, o njihovem počutju se pozanimajo tudi pri njihovih svojcih, sosedih. Predvsem pa jih pomirjajo in bodrijo.

Člani Društva upokojencev Tržič so izdelali 385 zaščitnih mask in jih razdelili med starejše občane in občanke. Njihove zaščitne maske so pralne, po uporabi jih lahko operejo pri temperaturi nad 60 stopinjami Celzija, jih zlikajo in ponovno uporabijo.

Pokrajinska koordinatorica Marjana Perklič iz pokrajine Zgornje Podravje 1 je postala nova predsednica Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju, saj so tik pred karanteno še ujeli primeren termin za občni zbor, na katerem jim je predsednik Zdusa podelil priznanje za 70 let obstoja njihovega društva.

Iz Društva upokojencev Malečnik (pokrajina Zgornje Podravje 2) so Zdusu posredovali svoja razmišljanja o pomoči uporabnikom v kriznih časih. Koordinatorka Cvetka Krstić je prepričana, da bodo imeli koordinatorji in prostovoljci zaradi ekonomske krize, skrhanih družinskih odnosov, nasilja itd. dodatno skrb za vrstnike še v času po koronavirusu. Zato vodstvu programa Starejši za starejše in strokovni službi Zdusa predlaga, naj s programerjem BOPRO najdejo primerne in enotne rešitve spremljanja prostovoljskega dela v kriznih razmerah in društvenim koordinatorjem posredujejo ustrezna navodila.

V spomin Jožetu Jazbecu (1942–2020)

»Dragi moji, čez sto let bodo tukaj hodili drugi ljudje. Zdaj je naš čas, zato je pomembno, da odpuščamo, delamo dobra dela in si pomagamo,« je običajno zaključil svoj nagovor upokojencem na društvenih zborih članov.

Njegov čas se je žal iztekel mnogo prezgodaj, a nikoli ne bomo pozabili njegovega velikega pečata, ki ga je pustil ob predsedovanju Pokrajinski zvezi društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. To zahtevno delo, ki ga je opravljal profesionalno, tovariško zagnano, kot je znal le on, smo mu zaupali tri mandate. Nikoli se mu ni bilo težko spoprijeti s problemom, saj je vedno dejal: »Mi v vodstvu smo zato, da probleme rešujemo, ne da jih ustvarjamo!« Veliko je prispeval k promociji, uveljavljanju, širjenju in pomenu delovanja na področjih športa, kulture, ustvarjalnosti, druženja med nami, upokojenci. Vedno je poudarjal, da morajo biti in da so društva upokojencev v svojem kraju glavni promotorji na teh področjih.

Jože se je rodil v vojnem času v Mirni Peči. Kljub težkim razmeram se je uspešno izšolal in se zaposlil v šolstvu. Večino svoje delovne dobe je bil ravnatelj, nazadnje kar 14 let med svojimi »Podgurci« v Brusnicah. Vrsto let je bil tudi predsednik Društva prijateljev mladine Mojca in Pokrajinskega odbora stranke DeSUS.

Za svoje požrtvovalno delo je prejel številna priznanja, med drugimi zlato plaketo Zdusa in nagrado Mestne občine Novo mesto.

V lanskem letu je dokončal pisanje svoje prve knjige z naslovom Drobtinice iz življenja ravnatelja, v kateri je opisal svoje preteklo življenje in jo obogatil z razmišljanjem o prihodnosti. Velik poudarek je dal svoji neizmerni ljubezni do svoje družine, okolice, društva. Knjiga je bogata s plemenitimi mislimi, dobrohotnimi in pomenljivimi napotki.

Dragi naš predsednik Jože, ne bomo se več srečevali, vendar boš ostal še dolgo z nami. Še dlje pa bodo ostala tvoja dobra dela, tvoje izrečene misli, tvoj občutek za vse nas, upokojence. Ostal boš naš učitelj. V resnici si bil to vse življenje. Hvala ti. Hvala, da smo lahko bili tvoji učenci in sopotniki.

Dušan Kraševec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media