Kultura v oklepu nove realnosti

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jun. '20

POLETNI FESTIVALI

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek napoveduje odprtje Festivala Ljubljana 2. julija na Kongresnem trgu z Beethovnovo 9. simfonijo, zaključek pa konec avgusta z orkestrom milanske Scale. Zaradi prepovedi potovanj je prišlo do nekaterih sprememb programa. Ne bo gostovanja Bolšoj teatra, orkestra iz Južne Koreje, moskovskih solistov, koncertne izvedbe opere Fidelio. Avgustovske manjše komorne koncerte bodo izvedli v preddverju Križank in Peklenskem dvorišču ter v nekaterih cerkvah. Poskrbeli bodo za ustrezno razdaljo med sedeži nastopajočih in obiskovalcev.

Kako bo s poletnimi festivali drugje po Evropi, ostaja vprašanje. Nemčija in Francija sta odpovedali vse festivale, Avstrija večino, tudi Madžarska. Češka in Poljska nekoliko sproščata ukrepe, Hrvaška bo izvedla večino festivalov na prostem in v cerkvah.

Trnovfest

Ker sta kavarna in večnamenska dvorana, ki ravno v teh nesrečnih časih praznuje svojo 100. obletnico, še zaprti za obiskovalce, so se v Centru slovanskih kultur odločili, da bodo letos izkoristili svoje dvorišče kot še nikoli. Dvorišče, kjer vsako leto poteka Trnovfest, bodo do preklica namenili vsem kulturnikom, gledališčnikom in glasbenikom ter standup komikom, ki si želijo nastopati pred občinstvom, seveda skladno z vsemi trenutno obveznimi varnostnimi ukrepi. Da pa bo kulturni center lažje zaživel, so na dvorišču obnovili tudi domačo kulinariko ENZO the CHEF, ker menijo, da kultura ne more živeti na prazen želodec. Zato vabijo tako kulturnike, ki so v teh dneh lačni nastopanja, kot seveda lačne obiskovalce, ki si želijo uživati v kulturi. Odprti so vsak dan od 16. do 23. ure na Karunovi ulici v ljubljanskem Trnovem.

RAZSTAVE

Skupno priporočilo galerij je, da vstopate zdravi in z masko, razkužite roke, upoštevate razdaljo, vstop je dovoljen posameznikom, družinam, skupinam do treh ljudi, če jih bo več, pa bodo določili interval vstopanja. Kljub strogim pravilom so že odprli nekaj novih razstav: v Muzeju arhitekture in oblikovanja bo do septembra na ogled razstava Made in, pripovedi obrti in oblikovanja, ki raziskuje odnose med tradicionalnimi kulturami izdelovanja in sodobno oblikovalsko produkcijo. Razstava s predmeti, fotografskim gradivom in novonastalimi projekti obravnava aktualne problematike današnjega časa, kot so lokalno pridobivanje surovin, spodbujanje lokalne proizvodnje, potencial novih tehnologij pri ohranjanju dediščine in razvoj novih modelov sodelovanja. Skozi t. i. arhiv obrti 40 rokodelcev iz regije ter v okviru osmih sodelovalnih projektov več kot 30 obrtnikov in 40 oblikovalcev iz vse Evrope zastavlja vprašanja o produkciji v sodobnem svetu. Prvič je bila predstavljena februarja 2020 v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu. Po predstavitvi v Ljubljani potuje v Beograd in Andelsbuch, za leto 2021 pa je načrtovan obisk še drugih evropskih mest.

V koprski galeriji Meduza si lahko do konca junija ogledate Černobilčke kiparja Roka Moharja. V portoroški galeriji Monfort pa dela akademske slikarke in grafičarke Zore Stančič z naslovom Zunaj kroga, ki se tematsko naslanjajo na motiv lepe Vide. V piranski galeriji Runa, ki jo vodi galerist in umetnik iranskih korenin Razzak Jubayer, je razstava del Antona Dolenca. Doktor medicinskih znanosti in redni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti je svoj prosti čas posvetil slikarstvu, imel več kot 100 samostojnih in skupinskih razstav, ob njegovih slikah se lahko naužijete barv in lepote.

Zbiranje muzejskega gradiva

Ne le slovenski, ampak tudi muzeji po vsem svetu neutrudno zbirajo vse, kar je povezano s pandemijo. Četudi niso selektivni, so prepričani, da bo za zanamce to pomembno gradivo, na podlagi katerega bodo lahko poustvarili sedanje stanje. Postopek je enostaven: vsak lahko pošlje fotografijo predmeta in opiše njegov pomen v času karantene, v muzeju pa se bodo odločili, ali ga bodo uvrstili v zbirko. Tako je na Dunaju, v Kölnu in drugje. V londonskem muzeju Viktorije in Alberta, ki se je specializiral za obrt in dizajn, so v ožjem izboru njihovega zanimanja domača peka kruha, ulični zapisi, domače šiviljstvo, in to je lepa priložnost za slovenske mojstre, ki dobivajo novo priložnost za predstavitev svojega dela in veščin v katerem izmed svetovno znanih muzejev.

GLASBA

Koncerti Slovenske filharmonije na spletu

Pripravili so abonma 20 koncertov komorne glasbe, ki ga bodo izvedli v dvorani Marjana Kozine brez občinstva. Nastopile bodo posamične sekcije orkestra, ki vadijo doma, zbor in nekateri gosti. Na spletu bodo tudi družinski koncerti. Načrtovani koncert pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak ob njenem 80. rojstnem dnevu ter 75. obletnici njene kariere pa bodo uvrstili v novo sezono.

 

GLASBA

Operetno dogajanje v ljubljanski operi med koncem prve in druge svetovne vojne 1918-1945

V svojem dolgoletnem in obsežnem raziskovanju preteklosti slovenskega glasbenega gledališča se je dr. Henrik Neubauer v svoji najnovejši knjigi lotil skorajda povsem zastrtega dela naše gledališke zgodovine – operete. »Pozabo« lahko pripišemo izredno odklonilnemu odnosu do »lahke muze«, kot so rekli opereti po 2. svetovni vojni, ko je bila neuradno prepovedana, in so jo podcenjevali kritiki, je v uvodu zapisal Borut Smrekar. Vendar celo z današnjega stališča predstavlja opereta pomembno poglavje v naši glasbeno-gledališki zgodovini, ki je zaradi svoje popularnosti pogosto omogočala operno dejavnost, saj je polnila gledališko blagajno. Bila pa je tudi kalilnica pevcev in drugih vrst glasbenikov. Vsi, ki vas to področje zanima, boste v knjigi našli obilico zanimivih podatkov.

Aktivnosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 

Svoje dejavnosti so prenesli na splet in dosegli velik odmev. Na spletni likovni natečaj so prejeli 800 likovnih del, na e-filmski natečaj 80 kratkih filmov, na spletnih literarnih delavnicah je sodelovalo 400 literatov, potekale so glasbene dejavnosti, aktivni so folkloristi, kulturno življenje se ni ustavilo, le predrugačilo. Njihovo izkušnjo iz koronačasa je povzela glavna koordinatorka projekta Maja Papič: »Spoznali smo, kako pomemben je človeški stik.«

KINEMATOGRAFI

Kino iz avtomobila

Ne da se primerjati užitka gledanja filmov na velikem platnu s tistim doma po televiziji ali računalniku. Kinematografi po svetu bodo poskušali krizo premagati na različne načine. V Berlinu razmišljajo, da bi na prazne fasade na notranjih dvoriščih predvajali filme, stanovalci pa bi jih lahko gledali kar z balkona. Vstopnine seveda ni mogoče pobirati, a upajo, da se bodo gledalci odzvali z donacijami. V Madridu so mestne oblasti financirale tovornjak z velikim platnom, ki potuje po mestu in ljudem ponuja ogled filmov. Popularni postajajo spet ogledi filmov iz avtomobila (drive-in), ki so bili znani že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, a so nanje pozabili. Zaradi korone obujajo tak način ogleda filmov, ker poteka iz varnega udobja avtomobila. Pri nas je med prvimi ponudil tak ogled filmov Kino Bežigrad, ogledate si jih lahko na parkirišču centra Vič. Kinodvor in še nekateri pa so že odprli svoja vrata v dvorano.

SPOMIN

Spominska plošča v počastitev Otona Župančiča

Slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in esejist Oton Župančič je umrl 11. junija 1949. Na obletnico bodo v gostilni Vinska trta v Kamniku odkrili spominsko ploščo, ker je prav tu ustvaril marsikatero delo, tudi Veroniko Deseniško. V gostilni se je srečeval s prijatelji in kulturniki, med drugim tudi s pisateljem Franom Albrehtom, likovnico Faniko Kratnarjevo in muzealcem ter mecenom dr. Josipom Nikolajem Sadnikarjem. Župančič je veliko let dopustoval v graščini Zaprice, Kamničani pa so se mu zelo priljubili. Napisal jim je tudi več pesmi. Oddolžili so se mu tako, da so ga januarja 1928 proglasili za drugega častnega občana Kamnika (po generalu Maistru).

 NA KNJIŽNI POLICI

Vlado Vrbič: Prestreljene sanje

Karel Destovnik - Kajuh velja za enega najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov, čeprav je umrl star le dobrih 21 let, tako rekoč na pragu svobode in žal skoraj na pragu njegovega doma. A do takrat mu je uspelo ustvariti zavidljiv pesniški opus, ki je preživel tudi politične spremembe, in ga danes mladi cenijo predvsem zaradi njegove lirike, srednje in starejše generacije pa tudi zaradi njegovih borbenih in uporniških pesmi. V romanu spoznamo tega karizmatičnega Šoštanjčana kot pesnika, ljubimca, partizana in narodnega heroja. Kot pravi avtor, je v romanu petindevetdeset odstotkov dejstev, preostalih pet odstotkov je umetniška svoboda. Dodana so še Kajuhova pisma in nekatere pesmi.

(Založba Litera, 20 evrov)

Tatjana Gregoritsch: Popotnik po Rožu

Kulturnozgodovinski turistični vodnik

»Na vsakem koraku naletimo na spominska obeležja, spomenike in razvaline, v kamen spremenjene spomine – brez zgodovine ni nobene prihodnosti,« pospremi avtorica sprehod po eni od dvojezičnih dolin avstrijske Koroške med občinama Galicija na zahodu (pri Podjuni) in Bekštanj ob Baškem jezeru na vzhodu. Vodi nas po sledeh rimskih cest ter vojaških in romarskih poti, odkriva naravne lepote in razkriva zanimivosti o krajih, zgodovini, arheologiji in botaniki. Predstavlja predvsem slovensko plat doline z dogodki in osebnostmi, ki so jo zaznamovale in jo še zaznamujejo. Vodnik, v katerem so predlogi za kar 26 izletov, bogatijo fotografije in dvojezični zemljevid doline.

(Mohorjeva založba Celovec, 24,90 evra)

 

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media