Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '20

DEDOVANJE VNUKA

Bralki je pred leti umrl mož, nekaj časa nazaj mlajši sin, zdaj pa še starejši sin. Razen vnuka in polbrata nima drugih svojcev. Skrbi jo, kaj bi se zgodilo, če bi tudi vnuk umrl. Ali bi po njej dedoval njen brat?

Dedovanje lahko poteka na dva načina. Prvi način je, da zapustnik napiše oporoko in v njej določi, kdo naj kaj deduje. Če je tisti, ki je napisan v oporoki živ na dan zapustnikove smrti, če ni dedno nevreden in če se dediščini ne odpove, potem deduje. Oporočni dedič je lahko kdorkoli, ne le sorodniki.

Zapustnik v oporoki zapusti svoje premoženje tako, da z imenom in še drugimi podatki, na primer naslovom, rojstnim datumom ipd., navede, kdo naj bo dedič, ter določi, kaj naj deduje. Če je dedič en sam, se lahko v oporoki navede natančno, kaj naj ta dedič deduje, lahko pa se določi tudi, da naj dedič deduje vse premoženje, ki ga bo imel oporočitelj v svoji lasti na dan svoje smrti. V tem primeru se razume, da gre za razpolaganje z vsem premoženjem, torej tudi s tistim, ki ga zapustnik še nima, pa ga bo morda pridobil do svoje smrti. Če bi torej zapustnik zadel na loteriji visok dobitek potem, ko je napisal oporoko, bi bil tudi ta predmet dedovanja po oporoki. Če pa so v oporoki navedene stvari poimensko oziroma z opisi, na primer »moj avto z registrsko številko … naj deduje …«, pa oporočni dedič dobi avtomobil le, če ta še obstaja v času zapustnikove smrti in če je še v lasti zapustnika. Če je bil avtomobil morda medtem prodan, ga dedič ne dobi po oporoki, četudi je bil vmes kupljen nov avto. Če pa bi bilo v oporoki na primer napisano »osebni avto, ki ga bom imel v lasti na dan svoje smrti, naj deduje …«, bi oporočni dedič podedoval avto.

Če je v oporoki navedenih več dedičev, je treba ob tem napisati tudi, kdo kaj deduje. Opis je lahko spet splošen v smislu »dedič A naj dobi 10 odstotkov moje zapuščine, dedič B 20 odstotkov …« ali pa konkretiziran »avto naj dobi dedič A, stanovanje dedič B …«

Oporočitelj je pri oporočnem razpolaganju omejen v toliko, da imajo nujni dediči pravico do nujnih deležev, četudi je zapustnik celotno svojo zapuščino z oporoko razdelil na drugačen način, tako da nujnim dedičem ni namenil nobenega dela svoje zapuščine ali pa jim je namenil manj, kot znaša nujni delež. Nujni delež je polovica zakonitega dednega deleža.

Če zapustnik ne naredi oporoke, se deduje po vrstnem redu in deležih, ki so določeni z zakonom. Zakon določa tri dedne rede, in sicer v prvi vrsti dedujejo otroci zapustnika in njegov zakonec, vsi po enakih delih. Če so otroci že pokojni, deduje zakonec skupaj z vnuki. Vnuki vstopajo v dedovanje na podlagi vstopne pravice, kar pomeni, da del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Če po zapustniku ni potomcev (otrok, vnukov, pravnukov), potem pride do dedovanja v drugem dednem redu, kar pomeni, da dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. Če je kateri od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre pa tudi polbratje in polsestre, če so v krvnem sorodstvu z zapustnikom po tem umrlem staršu), njegovi vnuki in pravnuki ter nadaljnji potomci.

Če ni niti dedičev drugega dednega reda, se opravi dedovanje v tretjem dednem redu. Tretji dedni red so zapustnikovi stari starši ter njihovi potomci, se pravi bratranci in sestrične ter njihovi otroci, če so dedki in babice oziroma bratranci in sestrične že umrli pred zapustnikom.

Pri dedovanju imajo posvojenci in njihovi potomci enake dedne pravice kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Pogoj je, da je posvojitev uradna, se pravi, da dejansko pride do posvojitve, ne le do tega, da so na primer živeli skupaj in so funkcionirali kot družina. Tudi zunajzakonski partnerji imajo enake pravice kot zakonci. Pogoj je, da gre za zunajzakonsko zvezo in da ta traja do zapustnikove smrti.

V primeru, ki ga opisuje bralka, bi tako po njej dedoval njen brat le, če bi vnuk umrl pred njo in bi ne imel svojih potomcev (bralkinih pravnukov) in če bralka z oporoko ne bi določila drugačnega dedovanja.

Čeprav ni potrebno, da bralka z oporoko določa, da naj po njej deduje njen vnuk, bi bilo zaradi skrbi, ki jo izraža, vseeno smiselno, da napiše oporoko. V njej določi, da naj vso njeno zapuščino deduje njen vnuk in da naj v primeru, če bi vnuk ne živel dlje kot bralka, njeno zapuščino deduje oseba, ki jo bralka določi v tej oporoki. Tako bo dosegla, da bo po njej dedovala oseba, ki jo bo sama izbrala, ne njen brat. Izbere lahko več oseb. Sodišče bo upoštevalo oporočno voljo tako, da bo najprej k dedovanju poklicalo prvo navedeno osebo, če bo ta sprejela dediščino, bo postala dedič, če pa ne, bo sodišče poklicalo drugo osebo, navedeno v oporoki, in tako naprej do tistega, ki bo sprejel dediščino, ali do konca vrstnega reda, ki ga bo določila bralka.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 9. in 16. junija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media