Dela, kar ga veseli

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Zgodbe | jun. '20

Družina Paračuh pred hišo, ki deluje pravljično.

Zaljubljen v les, starine in planine – s temi besedami bi lahko na kratko opisali Franca Parašuha iz Savinjske doline, točneje iz Kaple 37 v občini Tabor. Letos se je prvič zgodilo, da zaradi koronavirusa svojih izdelkov ni mogel pokazati na tradicionalni razstavi v sklopu aprilskega Šentjurskega sejma.

Je pa zato razstavni prostor na njegovem domu natrpan z najrazličnejšimi izdelki. Med njimi so prevozna in delovna sredstva: tovornjaki s prikolicami in cisternami, nadstropni angleški avtobus, traktorji, delovni stroji in tudi motorji. Poleg teh pa še veliko drugih izdelkov, kot so kapelice z Marijo, cerkvice, ladja, mlin na veter, vaze pa zajčki, ki jih je izdelal za darila ob velikonočnih praznikih. Nekaj posebnega je konjski komat, ki ga je obdelal z lesom in zaprl z vratci. V notranjosti starega komata se namreč skriva barček z raznimi žganimi pijačami.

Franc ob barčku, ki je skrit v konjskem komatu.

Že bežen pogled po prostoru priča, da je Franc navdušen nad starinami. Tu so star šivalni stroj pa radio, pisalni stroj, razna svetila, likalniki na žerjavico, nabožne slike, gašperček, nekaj vojaških eksponatov in še kaj. »Za starine se zanimam že zelo dolgo, tako se je marsikaj znašlo v moji zbirki. Ena od zanimivosti je vojaška čelada iz druge svetovne vojne, ki je dvoplastna in so jo imeli ostrostrelci. Imam tudi posebno napravo za merjenje plina v bunkerjih in zaščitno masko za zaščito proti plinu in še marsikaj,« pove Franc in nadaljuje: » Tudi les me privlači, odkar skoraj pomnim, resneje pa sem se s tem začel ukvarjati, ko je Tabor postal samostojna občina, Šentjurski sejem, ki bi moral biti letos že 28. po vrsti, pa še bolje organiziran. Že 16 let sodelujem tudi na razstavah. Prav to me je tudi gnalo k še večjemu ustvarjanju, saj sem želel vsakič pokazati kaj novega,« še pove moj sogovornik.

Kar 85-krat na Čemšeniški planini

Še ena Frančeva velika ljubezen so hribi, nekajkrat je bil na Triglavu in tudi drugih višjih vrhovih v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, vendar pravi, da mu bolj ležijo nižji hribi, ki jih prekrivajo gozdovi. Zadnje čase zelo rad zahaja na Čemšeniško planino ali Črni vrh (1204 m) in v tamkajšnji planinski dom dr. Franca Goloba. Lani je bil tam kar 85-krat, letos do uvedbe vladnih ukrepov zaradi koronavirusa pa tudi že 16-krat. Med epidemijo je močno pogrešal te pohode. »Enako tudi balinanje, s katerim sem se začel ukvarjati kot član Društva upokojencev Tabor. Imamo svoje balinišče, kjer treniramo in tekmujemo, hodimo pa tudi na tekmovanja zunaj občine in smo tudi kar uspešni,« veselo pripoveduje moj sogovornik, ki ga ob zaključku še pobaram o njegovi dosedanji življenjski poti.

Leseno motorno žago je naredil za sosedov jubilej.

Rodil se je v Šentrupertu, kjer je preživljal prva leta življenja. V sosednji Orli vasi je obiskoval podružnično osnovno šolo, ki je stala na mestu, kjer je zdaj avtocesta oziroma uvoz in izvoz z nje. Potem so se preselili v Kaplo. Že po končani osnovni šoli se je zaposlil v Gorenju v Velenju. Po zaključenem vojaškem roku se je zaposlil v Hmezadu Žalec, deset let kasneje pa pri zasebnem delodajalcu Albo dimniki iz Šempetra, kjer je tudi dočakal upokojitev. Prej ga ni bilo veliko doma, saj je delal na terenu tudi ves dan, zdaj pa ima časa dovolj in v krogu svoje družine, življenjske sopotnice Dragice in sina Tilna, ki se je izučil za mizarja, uživa upokojenski staž in dela to, kar ga veseli.

Besedilo in fotografije: Darko Naraglav


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media