PISMA BRALCEV

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jun. '20

Nikoli ne bo več tako, kot je bilo

Prestopno leto imenujemo leto, ki je na »sporedu« vsaka 4 leta in ima 366 dni. Februar ima dodatni dan, vendar pa je kljub temu vedno najkrajši mesec v letu.

Zemljina pot okoli Sonca traja dejansko 365 dni in 6 ur in bi v daljšem časovnem obdobju prišlo do neujemanja z dejanskim stanjem letnih časov. S to spremembo je papež Gregor XIII. popravil napako prejšnjega julijanskega koledarja, zaradi česar gregorijanski koledar uporabljamo še danes. Iz zgodovinskih virov lahko razberemo, da so vse »dvajsetice» v preteklih stoletjih postregle s pandemijami, zaradi katerih je umrlo ogromno ljudi. Leta 1820 kolera, leta 1920 španska gripa, torej na vsakih 100 let je narava terjala svoj davek v obliki človeških življenj.

Na splošno pa prestopno leto spremlja sloves slabega in nepredvidljivega. Tudi leto 2020 nam je postreglo s kar nekaj nepredvidljivimi dogodki, ki mejijo že na katastrofo. V Avstraliji so bili ogromni požari, kjer so trpeli ljudje in živali, pa se nam to ni zdelo tako tragično, saj se je to dogajalo tam nekje daleč. Potem se je tudi tam nekje daleč pojavil covid-19, ko so ljudje na veliko zbolevali in umirali, nekako smo sočustvovali z njimi, vendar se je to dogajalo tam nekje daleč. Od tam nekje daleč se je ta novi koronavirus COVID 19 nepovabljen pojavil v širnem svetu in prebivalstvu povzročal velike skrbi. Utečen način življenja se je z njegovo prisotnostjo, karanteno in nedruženjem spremenil v nekaj, česar si nihče ni mogel predstavljati niti v sanjah. Poleg tega se je v Sloveniji zamenjala tudi vlada in bo šele čas pokazal, ali tudi to ni katastrofa. Vlada je državljanom prepovedala prosto gibanje, določila čas obiska prehrambnih trgovin in vse druge trgovine zaprla. Najbolj pa bode v oči ukrep nošenja zaščitnih mask, zaščitnih rokavic in razkuževanja, a kaj, ko bi prej na loteriji zadeli glavni dobitek, kot pa nam bi v trgovini uspelo kupiti enega izmed naštetih izdelkov. Najlaže je nekaj prepovedati – zapovedati, a bi bilo treba državljanom to zagotoviti. Trenutno se je stanje ponudbe zaščitnih sredstev izboljšalo, vendar je za vse ljudi to dodatni strošek.

Ni in ne bo več druženja in prijateljevanja, kot smo ga bili vajeni, ne bo več toliko obiskov v strahu, da ne bi komu ali od koga posredovali okužbo. Sodeč po tem, da umirajo predvsem starejši ljudje, bi človek mislil, da ima kdo pri tej pandemiji zraven svoje prste.

To je samo nekaj stvari, ki niso po volji in želji ljudi, pa je minila komaj četrtina tega leta in vprašanje je, kaj se bo zgodilo še v preostalih treh četrtinah, vendar upamo in želimo, da bodo veliko boljše in prijaznejše.

Ignac Habjanič, Ptuj

Nikar me ne pozabi!

Zakaj se je morala ta strašna DEMENCA

lotiti prav tebe

in te odgnati od mene?

Hotela si domov in domov.

V domači hiši, ki sva jo zgradila,

nisi imela več obstanka.

Moral sem te z avtom voziti vse naokrog.

Ko pa sva se pripeljala domov,

si hotela spet domov.

Moral sem te odpeljati v drug dom.

Dom starejših občanov.

Tamkaj zdaj prebivaš,

starih se časov spominjaš.

Novejši čas pa je zbledel,

kdo ve, kam ti je ušel.

Jaz pa brez tebe ostal sem doma,

kjer noči brez spanca prebivam.

Če kdaj malo zadremam,

se hitro zbudim, ker se mi zdi,

da si premaknila se ti.

Ob prižigu luči pa vidim, da te ni.

In mravljinci mi zdrvijo po životu,

ker vidim, da sem se zmotu.

Se srečanja z mano veseliš,

saj tortico s kavo zmeraj dobiš.

Nikar me ne pozabi!

Želim ti še lepe sanje

in še mene vpleti vanje.

Saj najina ljubezen traja

in traja, ker je večna!

Nikar me ne pozabi!

 Gabrijel Obrekar, Mirna Peč

Pojasnilo uredništva

V majski Vzajemnosti smo objavili prispevek o nekdanji tovarni Elkroj, v katerem je spomine obujala Vera Pečnik, ena izmed šivilj. Velja pa pojasniti, da je bila v Elkroju več kot 20 let, s presledki, še ena Vera Pečnik, sedanja podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Tam se je zaposlila kot pripravnica, nato je bila skoraj 10 let vodja plansko-analitskega sektorja in članica kolegija. Zaradi nestrinjanja z razvojno vizijo novega direktorja je Vera Pečnik zapustila Elkroj, odšla v podjetje GLIN in se nato leta 1992 vrnila v Elkroj skupaj z Marijo Vrtačnik kot njena namestnica. Leta 2003 je odšla za direktorico Javnega podjetja DOM Nazarje in še danes pravi, da je vesela, da ni bila zraven, ko je zašel Elkroj v velike težave, kar je povzročilo stečaj podjetja z izjemnimi delavkami in delavci, ki so jih povsod sprejeli z odprtimi rokami.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media