Na Kozjanskem ljudska pesem še živi

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jun. '20

Sašo Oberski

»Tam, kjer ni čustev, ni pesmi. Pesem je nastajala zaradi povezanosti ljudi, obujanja spominov, dogodkov. Občudujem pevce, ki ljudsko pesem 'oblečejo' v sodoben način in jo izvajajo. V takšni obliki jo mladi sprejemajo, saj ima drugačen, moderen značaj. Prepričan sem, da se s takšnim 'prebujanjem' slovenska ljudska pesem ne bo pozabila.«

Tako razmišlja Sašo Oberski s Kristan Vrha, preprosta, umetniška, občutljiva duša. Večkrat z nostalgijo v srcu, a z eno nogo trdno naprej v prihodnosti. Čeprav spada v mlajšo generacijo, ga ni posrkal sodobni čas. Rad se vrača v preteklost, najpogosteje s pesmijo in starimi običaji.

Ljubezen do petja izvira že iz otroških let. Doma so prepevali ob različnih priložnostih. »Oče je bil veliko let cerkveni pevec. Tudi mama je znala lepo peti, a le zase. Ko so nas obiskovali sorodniki, ki so prišli pomagat ob večjih kmečkih opravilih, so s seboj prinesli pesem. Ob nedeljah popoldne je oče imel svoje vaje s harmoniko. Rad je igral zase. Z mamo pa sta prepevala,« pravi sogovornik. Spomni se pokojne tete, ki je prihajala iz Zagorja ob Savi. Vedno, ko je prišla k njim, mu je zapela: »Pa ta pesem je preč, pa ne znamo je več. Pa če hoč'mo zapet', mor'mo znova začet'.« To je bil njen opomin, da je treba čim več prepevati, da si pesem zapomniš. Da ne utone v pozabo.

Zdaj poje v mešanem cerkvenem pevskem zboru Šmarje, dve leti je pel pri Zvonu v Podčetrtku, pet let je vodil otroški zborček na Kristan Vrhu. Vodil je tudi pevce iz Pilštajna in sodeloval pri projektu z ljudskimi pevci iz Rogatca.

V šole več ljudske pesmi  

Sašo Oberski je učitelj razrednega pouka na osnovni šoli v Pristavi pri Mestinju. Čuti dolžnost, da ljudsko pesem predaja mladim rodovom, zato otroke spodbuja, da spoznavajo in pojejo ljudske pesmi v okviru pouka in pri pevskem zboru. Ljudsko pesem v šoli pogosto spremlja pripoved ali slikovno gradivo o običajih in navadah nekoč. Redno sodelujejo tudi s kulturnim društvom Pristava pri Mestinju in ljudskimi pevkami. 

Na širšem območju Obsotelja in Kozjanskega je med starejšimi krajani zbiral ljudske pesmi, ki so bile značilne za to območje. Kar nekaj jih je na ta način rešil pred pozabo. Ob sodelovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah je nastala monografija Med kozjanskimi griči pesem odmeva. Učenci so se nekaj teh pesmi naučili in jih predstavili. 

Spodbuja ohranjanje slovenskih običajev ob praznikih. Opaža pa, da se je tudi podeželja dotaknila roka globalizacije. »K nam prihajajo tuji običaji, za katere so otroci najbolj dovzetni. Tega se ne bomo mogli ubraniti, spodbujamo pa jih lahko k ohranjanju slovenskih običajev, ki so čudoviti. Tega, kar se je ohranjalo več stoletij, zdaj ne bomo opustili, mar ne?«

Idej mu zlepa ne zmanjka. V kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah je več let prebiral pravljice, ki so si jih pripovedovali odrasli. Zdaj je mentor gledališkega krožka, in kot pravi, se od udeležencev krožka veliko nauči. Njegova velika želja je spodbuditi tudi medgeneracijsko sodelovanje med njimi in otroki. 

Zadovoljen opaža, da se odnos do domače pesmi počasi, a vztrajno spet vzpostavlja. Predvideva, da z večjo odprtostjo učnih programov v osnovnih šolah. A samo učenje ljudskih pesmi ni dovolj. Pesem je treba postaviti v prostor, kjer je navdihovala in ustvarjala. Potrebnega je več povezovanja s kulturnimi društvi, muzeji, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. Pogosto so takšna povezovanja finančno odvisna. To bi morala država sistemsko rešiti, je prepričan. Vpliv sodobne tehnologije, ki ji mladi ne morejo ubežati, pa moramo uporabiti ljudski kulturni dediščini v prid in mlade spodbujati, da se namesto prepogoste uporabe socialnih omrežij družijo s prijatelji v skupnih interesnih skupinah – športu, kulturi, naravi. »Razvijati je treba medgeneracijsko učenje. Starejši ne smejo biti zapostavljeni. So neusahljiv vir znanja, modrosti, glasbe, in to moramo znati izkoristiti,« je prepričan Sašo Oberski.

Milenka Blažević, fotografija: osebni arhiv 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media