Kaj je dobro imeti v domači lekarni? 

Dobro počutje | jul. '20

Zdravil ni smiselno nabavljati na zalogo, a ker v lekarno in k zdravniku ne moremo v vsakem trenutku, je doma vseeno dobro imeti predvsem škatlico zdravil proti bolečinam in za zniževanje telesne temperature ter seveda dovolj tistih, ki nam jih je predpisal zdravnik. Nova bolezen covid-19 in z njo povezani ukrepi so na ta seznam dodali še razkužilo in zaščitne maske. Vse to in še nekaj obližev, povojev ter zaščita pred soncem naj bo tudi v potovalni lekarni.

Če smo zdravi, ne potrebujemo niti zdravil niti prehranskih dopolnil, a kljub temu je v domači lekarni pametno in odgovorno imeti analgetike (za lajšanje bolečin) in antipiretike (za zniževanje povišane telesne temperature) oziroma kombinacijo obojega (učinkovina, ki lajša bolečine in hkrati niža telesno temperaturo, je na primer paracetamol), svetuje izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Seveda jih uporabljamo razumno: ne pozabimo, da je povišana telesna temperatura koristna, saj se telo tako spopada s povzročitelji bolezni, zato je ne znižujemo na vrat na nos, pozorni pa morajo biti srčni in pljučni bolniki, saj vročina poveča potrebo po kisiku, in starši majhnih otrok. Za večino velja, da jo začnemo nižati, ko doseže 38,5 stopinje Celzija.

Poleg analgetikov in antipiretikov je doma koristno imeti tudi nekaj drugih zdravil: za odpravljanje težav z želodcem, zaprtjem, alergijami, za celjenje ran (pa tudi gaze, povoje, obliže za oskrbo manjših poškodb), v toplejših mesecih pa še izdelke za zaščito pred soncem in piki žuželk. Zaradi epidemije nove koronavirusne bolezni ne smemo pozabiti na razkužilo za roke (najbolje, da imamo vsaj enega doma, manjšega pa nosimo s seboj v torbici ali žepu) in zaščitne maske.

Premišljeno, da ne bo škode

Koliko česa bomo imeli v domači lekarni, je seveda odvisno od naše starosti in zdravstvenih težav in tudi možnosti dostopa do lekarne. Komur je zdravnik predpisal zdravila za daljše obdobje, mora pravočasno poskrbeti, da mu jih ne bo zmanjkalo. Sogovornica opozarja, da je treba z zdravili ravnati gospodarno in preudarno: »Prevelikih zalog zdravil ni pametno imeti, saj je velika verjetnost, da jih ne bomo porabili do poteka roka uporabnosti. Raje jih nabavimo sproti oziroma za krajše obdobje. Poleg tega kup zdravil zlasti starejše neredko zmede, in prav lahko se zgodi, da jih ne jemljejo pravilno, vzamejo recimo dvojni odmerek ali zdravila med seboj po nesreči zamenjajo.«

Da ne bi prihajalo do napačnega jemanja, si lahko pomagamo z organizatorjem za zdravila (pravijo mu tudi dozator, vsebnik). Kdor jemlje več različnih tablet večkrat dnevno, mu bo ta škatlica v veliko pomoč. Še posebno uporaben je organizator, ki je razdeljen na posamezne dneve, vsak dan pa še na več razdelkov. Tablete ali kapsule lahko tako natančno odmerimo za ves prihajajoči teden (kdor tega ne zmore sam, naj mu pomagajo bližnji). Do napačnega jemanja tako skorajda ne more priti; če pozabimo, ali smo na primer zjutraj vzeli zdravila, enostavno preverimo v škatlici.

Prehranska dopolnila

Kako pa je z jemanjem prehranskih dopolnil? Lahko jih jemljemo tako preventivno kot kurativno, torej ko že imamo težave, svetuje strokovnjakinja, vendar jih kupujemo in uporabljamo premišljeno, najbolje po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni. Če že jemljemo katero od zdravil in prehranskih dopolnil ali zeliščnih pripravkov, to ob posvetu povemo; nekaterih namreč ne smemo kombinirati. Nekaj primerov: šentjanževka med drugim zmanjša učinek nekaterih hormonskih terapij, celo grenivka vpliva na delovanje nekaterih zdravil (na primer zdravil za zniževanje zvišane ravni holesterola), aktivno oglje lahko zmanjša absorpcijo nekaterih zdravil. Res je, da se nam z leti pridružijo raznovrstne tegobe in smo za njihovo lajšanje pripravljeni poskusiti to in ono, a ne pozabimo, da lahko veliko naredimo že z zdravim življenjskim slogom: kakovostno pestro in uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja, počitka in spanja ter izogibanjem stresu, kajenju in alkoholu.

Kam s starimi zdravili?

Tako zdravila kot prehranska dopolnila je treba hraniti na suhem in zunaj dosega otrok. Najbolje jih je imeti na enem mestu, v škatli visoko v omari. Nekatera morajo biti v hladilniku (na primer inzulin, določeni sirupi, svečke, kapljice, mazila). Ker veliko kroničnih bolnikov jemlje številna zdravila, tudi deset in več, zdravniki pa jih včasih zamenjajo in predpišejo druga, se jih doma sčasoma nabere cel kup, zato lahko hitro pride do nepreglednosti. Zato je prav, da vsaj enkrat letno preverimo rok uporabe in stanje embalaže ter vsa stara in na pogled spremenjena zdravila (morda so prišla v stik z zrakom zaradi poškodovane embalaže) ter tista, ki jih ne jemljemo več, ločimo od še uporabnih. Še zlasti velja opozoriti na ostanke antibiotikov, ki jih marsikdo shranjuje, če jih bo morda potreboval kdaj kasneje: antibiotika nikoli ne smemo vzeti sami od sebe, ampak nam ga mora predpisati zdravnik! Toda pozor: odpadnih zdravil nikar ne zavrzite med komunalne odpadke, ne med običajne ne med biološke, zaradi nevarnosti za okolje ne spadajo niti v straniščno školjko! Ne stresajte, iztiskajte ali zlivajte jih iz embalaže (pretisnega ovoja, tube, stekleničke), odstranite le ovojnino, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom (kartonsko škatlico), in navodila. Tako pripravljena odpadna zdravila lahko oddate v lekarnah, zbirnih centrih, premičnih zbiralnicah ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. Med odpadna zdravila spadajo tudi homeopatske kroglice in kapljice ter zdravila, ki jih je predpisal veterinar.

Počitniška lekarna

Zaradi koronavirusa letos prav veliko ljudi ne bo dopustovalo v tujini. A tudi če se na izlet ali počitnice odpravimo v naši mali Sloveniji, ne smemo pozabiti na priročno lekarno. Ta se bistveno ne razlikuje od domače omarice z zdravili, seveda pa bi bilo drugače, če bi potovali v oddaljene eksotične kraje.

Kaj torej vzeti s seboj na drugi konec Slovenije ali morebiti v bližnje države? V potovalni lekarni naj bodo zdravila proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, proti driski in zaprtju, proti alergijam, po potrebi proti potovalni slabosti, pripomočki za prvo pomoč pri poškodbah (obliži, povoji, gaze, razkužilo za rane, škarjice, elastični povoj, pinceta) in termometer. Kronični bolniki ne smejo pozabiti na zdravila, ki jih redno jemljejo. Zdravila shranite v priročno torbico, tista, ki morajo biti na hladnem, pa v hladilno torbo. S seboj vzemite še repelent za zaščito pred komarji in klopi ter pripravek za lajšanje opeklin. Sredstvo za sončenje imejte vedno pri sebi in se z njim namažite tudi pred sprehodi in med sprehodi ter ogledi znamenitosti, ne le ob vodi. Prav tako ne pozabite na pokrivalo in sončna očala. Če nameravate v tujino in nimate veljavne evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, jo pravočasno naročite. Seveda pa je zelo pomembno, da imate s seboj tudi razkužilo za roke in maske, saj virus SARS-CoV-2 ne pozna počitnic.

Besedilo: Natalija Mljač, fotografiji: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media