Kapitolski grič in njegovi muzeji

Prosti čas | jul. '20

Kip antične Venere

Italija je vsekakor dežela, ki jo morajo obiskati zlasti ljubitelji umetnosti. Če ni časa za daljši obisk, se lahko lepot iz antike, baroka, renesanse naužijete že v Rimu s sprehodom po Kapitolskih muzejih.

Kot mi danes Rim pojmujemo kot večno mesto, je to starim Rimljanom pomenil Kapitol – simbol neuničljivosti in večnosti. Sprva imenovan Saturnov grič je ena izmed sedmih vzpetin, na katerih je nastal Rim. Ime se je najprej nanašalo samo na tempelj Jupitra iz 6. stoletja pr. Kr., pozneje je prešlo na celoten grič. Po legendi naj bi pri kopanju temeljev za tempelj našli lobanjo oziroma glavo (lat. caput), ki je dala kraju ime. Simbol neuničljivosti pa je grič postal verjetno po letu 390 pr. Kr., ko so Rim oplenili Kelti. Ker so gosi opozorile na napadalce, je Kapitol ostal nepoškodovan. Za kazen so vse rimske pse, ker niso opravljali svojega dela, pribili na križ.
Danes je na Kapitolskem griču le malo antičnih ostalin, saj so jih prekrile poznejše srednjeveške in renesančne palače. Kapitolski muzeji so v resnici en sam muzej, razpršen po več palačah okoli trga Piazza del Campidoglio, ki ga je zasnoval Michelangelo. Konservatorska, senatska in muzejska palača so povezane s podzemnimi prehodi. Do trga vodi položno stopnišče, imenovano Cordonata. Zbirke v muzejih so arheološke in umetnostnozgodovinske.
Na trg je Michelangelo postavil antični kip cesarja Marka Avrelija v podobi konjenika. Na istem mestu zdaj stoji kopija kipa, saj se je leta 1979 na trgu zgodil atentat in je bil kip poškodovan. Po skoraj dvajsetih letih restavriranja so ga ponovno razstavili v notranjih prostorih.

Galačanski bojevnik

Med prvimi donacijami muzeju sta bila velikanski kip cesarja Konstantina ter Volkulja z Romulom in Remom. V muzeju so zdaj shranjeni samo marmorni deli sedečega kipa, imenovanega tudi Kolos, ker so bili bronasti verjetno že v antiki oplenjeni. Glava meri dva metra in pol, tako da predvidevajo, da je bil sedeči kip visok približno 12 metrov.
Umirajoči Galačan je bil zaradi izjemne umetniške vrednosti obvezna točka ogleda med Grand Tourom (popotovanje kot del klasične izobrazbe aristokratskih mladeničev iz zahodne Evrope v 17. in 18. stol.). Marmorna kopija bronastega kipa iz helenističnega časa (druga polovica 3. stol. pr. Kr.) prikazuje keltskega bojevnika iz Male Azije, ki je padel v boju z Grki, čeprav je sprva veljal za rimskega gladiatorja. Kip Umirajoči Galačan je eno izmed najpomembnejših antičnih del, ki so preživela, za umetnike pa je še vedno model za prikaz močnih čustev.

Volkulja z Romulom in Remom

Galačanski bojevnik je upodobljen gol – nekatera keltska plemena so se tako bojevala, med njimi tudi Galačani v Mali Aziji, hkrati pa so akti pogost način prikaza bojevnikov v grški umetnosti. Napoleon je dal kip odpeljati v Louvre, vendar so ga v začetku 19. stoletja vrnili v Italijo. Njegove kopije najdete marsikje po Evropi in svetu, celo v Južni Afriki.
Eno izmed antičnih del, ki jih v Kapitolskih muzejih ne smete spregledati, je njihova Venera. Marmorni kip v rahlo nadnaravni velikosti iz 2. stoletja po Kr. je nastal po helenističnem originalu grškega kiparja Praksitela. Ali ste vedeli, da so bili antični kipi v času svojega nastanka precej bolj barviti kot danes? Bili so namreč poslikani. Vendar so se barve le redko ohranile, pa še to samo v sledovih.


Industrijska dediščina

Kdor je v stiski s časom, naj si v Pinakoteki (galerija z umetniškimi slikami) ogleda vsaj Caravaggieva dela, obvezen je tudi postanek na terasi s kavarno, tam se odpre lep razgled na Rim. Krasen pogled na rimski forum je skozi okno tabularija, še vedno delno ohranjene stavbe državnega arhiva antičnega Rima, na katero se je naslonila senatska palača. Tu so vidni ostanki enega od dveh Jupitrovih templjev v muzeju.

Kordonata in Kapitolski muzeji

Danes je del Kapitolskih muzejev tudi elektrarna Centrale Montemartini, ki je krasen primer reševanja industrijske dediščine, saj sobiva skupaj z arheološko. Prostore elektrarne, ki je začela delovati v začetku 20. stoletja, v šestdesetih letih pa je bila opuščena in že podvržena propadanju, so konec prejšnjega tisočletja uporabili za deponiranje arheoloških predmetov, ki so bili pridobljeni z izkopavanji. Pozneje so tu postavili tudi razstavo z naslovom Stroji in bogovi, ki je postala tako popularna, da so jo leta 2011 spremenili v stalno in jo sproti dopolnjujejo. Hkrati je uprava muzeja tako rešila gnečo na Kapitolskem griču v poletnih mesecih, saj se obiskovalci razpršijo na več lokacij. Muzej Centrale Montemartini je najlažje dostopen s postaje podzemne železnice Garbatella.
Preplet industrijske dediščine in arheologije je več kot posrečen; muzejska postavitev antičnih kipov med stroji deluje harmonično in mogoče celo dosti boljše kot v starih palačah, ker je prostor bolj zračen in oddaja boljšo energijo. Poleg kipov so na ogled sarkofagi, mozaiki, arhitekturni elementi in kočije ter vagoni papeža Pija IX.

Besedilo in fotografije: Sabina Pugelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media