Evropa po meri ljudi

jul. '20

S srečanja v Chesterju

Verjetno se le malo ljudi iz držav Evropske unije identificira s pojmom državljan Evrope; za to je več vzrokov – odtujenost evropskih institucij in dejstvo, da se v pisani druščini držav med seboj ne poznamo, zato nas omejujejo predsodki in klišeji. Ob tem pa še delitve na velike in majhne države, na bogate in revne ... in dejstvo, da se ne sliši glas navadnih ljudi. Tudi zato je nezainteresiranost za evropske volitve tako nizka.

Da bi bila Evropska unija bližje ljudem, se je rodil program Evropa za državljane, ki spodbuja aktivno državljanstvo, slišati pobude, razmišljanja, ideje tistih, katerih glas sicer ne bi dosegel centrov moči in odločanja. Del tega programa je tudi projekt Stara mesta – novi rezultati (Old towns, new results), pri katerem sodelujejo občine, nevladne organizacije oziroma civilne družbe iz Italije, Portugalske, Španije, Malte, Grčije ter Romunije. Iz Slovenije je del tega programa Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Med drugim je partner Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, izkazalo se je tudi na področju skrbi za enake možnosti. 

Namen projekta je oblikovati predloge, se bolje spoznati, tesneje povezati, opozoriti na specifične potrebe in pričakovanja posameznih skupin, prisluhniti potrebam vseh generacij Evropejcev – od vzgoje, izobraževanja, zaposlovanja do varne in zdrave starosti ... Vsem so enake potrebe po socialni varnosti in varovanju človekovega dostojanstva. Med cilji je tudi iskanje novih metod sodelovanja in doseganja večjega zaupanja v EU. Poleg spodbujanja državljanske in demokratične participacije pa želi projekt spodbuditi družbeno in medkulturno sodelovanje, kar naj bi vse vodilo k novim možnostim in novim perspektivam, ki so se zdele še do nedavnega nemogoče. Projekt Stara mesta – novi rezultati, ki poteka v sedmih evropskih mestih, je priložnost tudi za majhna okolja, da opozorijo nase.

V sklopu projekta smo v dobrem letu in pol obiskali sedem mest (Cheste v Španiji, Iasi in občino Vikotira v Romuniji, Lizbono na Portugalskem, v Grčiji atensko občino Alimos, občino na malteškem otoku Gozo in San Cassianno, majhno občino na peti Italije). Projekt se zaključuje v Sloveniji, a je zaradi koronavirusa ta zaključek prestavljen.

Za starejše je treba bolj poskrbeti

Špansko mesto Cheste je središče občine z okoli osem tisoč prebivalci; krasijo ga bogata arhitektura, palme in visoka drevesa mandarinovcev, ki so okras in »parfum« mesta, saj sadeži niso užitni. Je pa okoli mesta ogromno plantaž nižjih in bohotno grmičastih sort mandarinovca, ki veljajo za ene najboljših med temi opojnimi sadeži. Toda kmetje postopno opuščajo gojenje mandarin, saj jim potem, ko plačajo vse račune – vključno s plačilom obiralcem, ki jih je vse težje dobiti – ne ostane skoraj nič.

Grafit starke je revija National Geographic razglasila za grafit leta, nastal pa je na temo hrane skozi čas.

Majhna mesta so pogosto spregledana; preslišana ob opozarjanju na okolje, na posamezne specifične lokalne dejavnosti, na kmetijstvo in delovno silo ... smo slišali na konferenci na temo unije prihodnosti. Poudarili so tudi pomen vprašanja zdravja in skrbi za starejše. Domovi za starejše so vsaj v tem delu Španije skoraj praviloma oddaljeni od središč, »stran od oči in stran od srca«. V Španiji je še zlasti v manjših krajih zelo močna družinska tradicija, ki odhodom v domove za starejše ni naklonjena; to pa odvrača pozornost družbe od življenja v teh domovih. Zaradi oddaljenosti od središč so tudi prostovoljci bolj omejeni pri pomoči v obliki druženja ipd. Slišali pa smo veliko pobud in pozivov, da naj bi bila skrb za starejše v vsej uniji enotnejše urejena – seveda na primerih dobre prakse, ki jih je po Evropi veliko. Del te seveda temelji na denarju oziroma na politiki, ki ta denar razporeja, odnos do tega vprašanja pa je odvisen tudi od vzgoje in vrednot, ki jih družba goji, ki jih ima zapisane v ustavi – in še pomembnejše – ki jih dejansko živi.

Opozorila, ki smo jih slišali v Chesteju še zlasti na temo skrbi za starejše, pa so se v koronakrizi izkazala za zelo resnična in upravičena.

Izkušnje z migranti

Pomembno vprašanje so tudi migracije; v pokrajino Valencia, ki leži ob morju, že desetletja prihaja veliko migrantov iz bližnje Afrike in od drugod. Prebivalci majhnega mesta so za vključevanje le-teh v svoje vsakdanje življenje dobro poskrbeli. Pri tem pa so se morali bolj kot na državno in evropsko pomoč zanesti le nase. 

V Chesteju imajo center športnih dejavnosti, ki ga podpira občina. Obiskujejo ga tudi otroci priseljencev, ki se pri športnih dejavnostih družijo z domačini. Dobro je razvit tudi izobraževalni program za odrasle – od učenja španščine in angleščine do pridobivanja poklicev, pripoveduje Desiree, profesorica angleščine in španščine. Povedala je več zanimivih zgodb, tudi optimističnih, ki kažejo, kako se ženske, ki so prišle iz okolij, kjer so tradicionalno izrazito podrejene moškim, osvobajajo z izobraževanjem in v tem duhu vzgajajo tudi svoje hčerke. Slišali pa so tudi drugačno zgodbo, ko se družina priseljencev ni strinjala, da je njihova hči v razredu, kjer so tudi drugi priseljenci, še zlasti otroci iz Maroka ...

In še ena zanimivost – tako rekoč vsi občani imajo svoj tekoči račun v lokalni banki in hranilnici. Združeni predstavljajo pomemben del te banke in hranilnice in prek svojih predstavnikov vplivajo na razporeditev dobička, ki ga že tradicionalno namenjajo šolstvu, kulturi in sociali. In prav zato v tej mali občini vse to tudi cveti.

V Chesteju vsako leto organizirajo mednarodni festival grafitov in tako so »ukrotili« vandalizem. Opuščene hiše – teh je žal veliko, saj so mladi po svetu, starejši pa umirajo – niso več tarča vandalizma, ampak se mesto spreminja v sodobno galerijo grafitov, ki vsako leto nastajajo na novo temo.

To mesto in občino pa zaznamujejo tudi dirke svetovnega motociklističnega prvenstva (Moto GP); proga je namreč v njihovi občini, ki je od glavnega mesta Valencia oddaljena le slabe pol ure vožnje. Dirkališče nosi ime po Ricardu Tormu, nekdanjem svetovnem prvaku do 50 ccm, ki pa je zaradi levkemije umrl le nekaj mesecev pred odprtjem dirkališča. Proga je v času, ko ni tekem, odprta za ljubitelje hitre vožnje, ki prihajajo od vsepovsod.

Besedilo in fotografiji: Lidija Jež


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media