Priloga: Park ob Kolpi je košček raja

Prosti čas | jul. '20

Izvir Kolpe

Belo krajino je vsak otrok, ki ni od tam, najprej spoznal iz pesmic Otona Župančiča, ki je vse življenje ostal ponosni Belokranjec. Potem smo na televiziji videli, da so tam drugačne ljudske noše, bele in z rdečim pasom, slišali spevno, nežno glasbo za uho, spoznavali posebne ljudske plese in prelepo reko Kolpo. Dovolj razlogov, da si zaželimo spoznati to pokrajino in njene prijetne prebivalce. Veliko doživetij ponuja Krajinski park Kolpa.

Površina parka je nekaj čez 43 kvadratnih kilometrov, obsega območje ob mejni reki Kolpi v občini Črnomelj od Starega trga do Fučkovcev. Lepota pokrajine, za katero so značilni praprot, bele breze in brin, je izjemna. Pa čista in topla reka Kolpa, primerna za kopanje, zanimiva pa zato, ker v njej živi veliko vrst rib (popisali so jih 39), nekatere živijo samo tukaj. Del krajinskega parka je edini strogi naravni rezervat Hrastova loza, pravzaprav bukov gozd, v katerem gnezdi največja slovenska kolonija čapelj. Bodite pozorni, ker se lahko srečate tudi z medvedom, volkom in risom. Če imate radi živali, so pripravili posebne projekte, v okviru katerih lahko spremljate ptice selivke, monitoring bobra in postavitev gnezd štorkelj. Na njihovih učnih poteh boste spoznali, kako nastajajo belokranjske pisanice, steljniki, obiskali boste lahko rokodelske delavnice, spoznavali, kakšna je rez v visokodebelnih travniških sadovnjakih. Občudujete lahko arheološke, etnološke in umetniške spomenike. Izjemen je muzej na prostem Šokčev dvor v bližnjih Žuničih.

Če se vam zdi škoda časa samo za kopanje v topli reki, lahko v krajinskem parku aktivno preživljate proste trenutke. Čudovita je kolesarska pot, lahko uživate v pohodništvu, ribolovu, pripravljajo tudi doživljajsko vodenje po zavarovanem območju parka. V njem so postavili table z imeni nekaterih pomembnih Belokranjcev, ki so znani tudi v svetu, kjer so pustili pomembno sled. Med njimi je misijonar in jezikoslovec Friderik Irenej Baraga, ki je bival med severnimi Indijanci in je bil avtor prvega indijanskega slovarja.

Krajinski park Kolpa v Ziljah jeseni

V Krajinskem parku Kolpa vas bodo prijazno sprejeli, vas usmerili k ogledu njihovih in bližnjih kulturnih znamenitosti, ki jih je veliko, ker so Belokranjci izjemno ponosni ljudje. Čudovito jih je opisal učitelj in pisatelj Lojze Zupanc (1906–1973), sicer rojeni Ljubljančan. »Večino svojega življenja sem preživel v različnih krajih Bele krajine. Bil sem deležen gostoljubnosti in ljubezni ljudi, ki sem jih srečeval. Mudil sem se v preprostih kmečkih domovih; ob belokranjski črnini me je opajala govorica nepozabnih Belokranjcev; in če je bilo življenje bridko, so se ljudje rajši zatekali v svet domišljije.« Življenje in delo uspešnih, znanih, ustvarjalnih Belokranjcev že dolgo proučuje direktor KP Kolpa Boris Grabrijan. V meni pa še vedno odmeva izjemna pesem Bela krajina Mateje Koležnik, Belokranjke in uspešne gledališke režiserke, ki žal ustvarja več v Evropi kot doma.

Fino je pokusiti belokranjske dobrote, v katerih boste uživali. Belokranjska pogača je evropsko zaščitena jed. Če imate radi juhe, vam bosta ugajali štrukljeva juha in belokranjska šara, odlični so še žitna klobasa, jagenjček in odojek z ražnja, belokranjski žlikrofi in povitica. Že dolgo pa sta izjemno cenjeni metliška črnina in modra frankinja, a pridružujejo se jim tudi vrhunska bela vina.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media