Kultura kratke

Lent 2020 bo!

Ne glede na stiske, organizacijske težave in nove pogoje festivalskega poletja, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji kulturnih dogodkov, so se prizadevni organizatorji Festivala Lent odločili, da ta bo, in spet vabijo v družbo pod zvezdnatim nebom, med pisane luči, zvoke in ritme. Njihova prednost je več manjših prizorišč, nekaterih na prostem, kjer bo mogoče uživati v glasbenih, gledaliških, folklornih prireditvah domačih in tujih umetnikov. (datum naknadno)

RAZSTAVE

Indonezija v Galeriji Jakopič

Tudi julija bodo javna vodstva po razstavi sodobne indonezijske družbeno zavzete fotografije, na kateri 27 fotografov z različnimi projekti in samosvojimi videnji indonezijskih skupnosti ter družbenega življenja v tej državi, ki jo pogosto prepovršno in enoznačno razumemo v okvirih splošnih stereotipov, zastopa geografsko prostranost Indonezije. Prihajajo z vseh delov otočja, ki se razprostira čez tri časovne pasove – od najzahodnejše province Aceh do Papue, vzhodnega roba. Specifične indonezijske skupnosti, katerih zgodbe pripovedujejo kot zavzeti in v skupnosti osebno vpleteni fotografi, pogosto odsevajo naše skupne, nič kaj eksotične izzive, značilne za sodobno globalno družbo in njeno dinamiko.

Dragocenih 70

Jubilejna razstava Dolenjskega muzeja je zaradi epidemije novega koronavirusa na panojih na Muzejskih vrtovih. Na razstavi so prikazani njihovi začetki in nadaljnje delo, saj so pripravili skoraj 700 razstav in več kot 200 publikacij. Prve pobude za ustanovitev muzeja v Novem mestu so se pojavile ob 500. obletnici mesta leta 1865, a je potem preteklo še skoraj devet desetletij, preden je odprl svoja vrata v stavbi Križatije, kjer je deloval najprej. Zdajšnji dom s petimi stavbami (Galerija 1964, Ropasova hiša 1965, stavba NOB ter uprava 1978, Jakčev dom 1984) in enoto v Kočevskem rogu pa je muzej dobil v osemdesetih letih. Razstava ponuja dragocen sprehod skozi simboličen izbor muzealij, katerih vrednost je s strokovnega vidika neprecenljiva, zato je bil izbor zelo zahteven. Nekatere predmete so pridobili z načrtnim evidentiranjem in zbiranjem na terenu ali z arheološkimi izkopavanji, druge so jim s plemenitimi nameni darovali posamezniki iz svoje družinske dediščine. Poglavitna skrb muzeja ostajata skrb za ohranjanje kulturne dediščine in njeno podajanje obiskovalcem.

En krompir, tri države ...

... so naslovili razstavo, ki si jo lahko ogledate do sredine avgusta na gradu Rajhenburg. Razstava je del raziskovalnega projekta Napravite mi to državo spet nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Prikaže vlogo okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenje slovenskega prebivalstva, med drugim predstavlja čas, ko so leta 1941 domačini v novomeškem Mačkovcu posadili krompir še v stari Jugoslaviji, negovali so ga pod nemškim rajhom in izkopali pod italijansko okupacijo.

Slovenski čebelnjak v Münchnu

Pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) so pripravili zanimiv mednarodni projekt »ČEBELNJAK«, ki so ga naredili skupaj z Generalnim konzulatom RS v Münchnu. K projektu jih je povabila generalna konzulka Dragica Urtelj. Projekt je nadgradnja slovensko-bavarskega sodelovanja, in sicer na področju urbanega čebelarstva. Policija goji na strehah policijskih postaj čebele in na strehi policijske inšpekcije 11 v središču Münchna sta na terasi postavljena slovenski in bavarski čebelnjak. Slovenski čebelnjak krasijo poslikave skupine devetih likovnih umetnikov, članov ZDSLU, ki so vsak po svoje poslikali lesene panjske končnice, vse skupaj pa neposredno krasijo vrata čebelnjaka kot »hommage« panjskim končnicam, ki so tradicionalne spremljevalke tako starih kot tudi sodobnih čebelnjakov. Čebelnjak si ogleduje mlado in staro, saj v Münchnu vzgojno-varstvene ustanove redno obiskujejo likovne razstave, še posebej tiste, ki so naravovarstveno naravnane. Olga Butinar Čeh, kustosinja projekta, je naredila izbor avtorjev za poslikavo vrat čebelnjaka in zbrala življenjepise o umetnikih.

Lokarjeva galerija spet v znamenju akvarela

Lokarjeva galerija v Ajdovščini je pripravila že 6. mednarodni festival akvarela Castra. Ker je festival bienalnega značaja, se izmenjujeta veliki format (Castra) in mali format (Mini Castra). Letos je na vrsti mali format, tako da ima uradno ime Mini Castra 2020. Na natečaj, ki je bil odprt za vse umetnike v vseh tehnikah akvarela, so do zaključka prvega kroga zaradi koronaepidemije dobili manj prijav kot po navadi, zato so podaljšali rok za pošiljanje del za en mesec. Podaljšanje roka in pisno obveščanje akvarelistov po vsem svetu, da projekt poteka normalno in razstava bo, sta obrodila sadove. Svoja dela je na natečaj poslalo 220 akvarelistov iz 59 držav, strokovna žirija, ki so jo sestavljali umetnostni zgodovinarji in akademski slikarji, pa je na razstavo sprejela 191 avtorjev iz 58 držav. »V izbor smo skušali zajeti vse tehnike, motive in koncepte akvarela, nismo se osredotočili samo na 'všečnost' upodobljene pokrajine ali portreta, ampak smo upoštevali tudi izvirnost ideje ter pristop k reševanju likovnega problema. Skozi to prizmo smo poiskali in nagradili dela, ki izstopajo in si zaslužijo nagrade in diplome,« je povedal vodja projekta Vladimir Bačič. Svečano odprtje razstave s podelitvijo nagrad in priznanj bo 29. avgusta, razstava izbranih akvarelov v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini pa bo odprta do 3. oktobra. Poleg odprtja razstave bo potekal tudi tradicionalni (letos že 16. po vrsti) mednarodni ekstempore akvarela Vipavski Križ 2020, ki je namenjen ustvarjanju v prijetnem srednjeveškem vzdušju Vipavskega Križa pri Ajdovščini.

GLEDALIŠČE

Maksi poletje Mini teatra

Mini teater začenja serijo otroških in predstav za odrasle iz svojega repertoarja na odprtem dvorišču v Križankah, kjer bodo prikazovali svoje predstave. Projekt se imenuje Mini teater – maksi poletje, Križanke 2020. »Korona nas ne bo zlomila – podprite umetnost« je moto, pod katerim bodo prikazovali miniteatrske zimzelene otroške predstave Žabji kralj, Obuti maček in Obisk za medveda. Za odrasle pa Pasolinijevo melodramo Ribica: Zellerjev Sin v režiji Eduarda Milerja; Judovski pes Asherja Kravitza, režiser je Yonatan Esterki; Naj bo konec lep Mohameda El Khatiba; Zapiranje ljubezni Pascala Ramberta; Zgodovina nasilja Édouarda Louisa. In za konec še nagrajevana uspešnica Macbeth after Shakespeare v režiji Ivice Buljana in dramaturgiji Diane Koloini.

FILM

Kino poleti

V številnih slovenskih mestih si boste lahko ogledovali filme na prostem. V Ljubljani bo že tradicionalno na Ljubljanskem gradu tekel program, ki mu pravijo Film pod zvezdami, na Muzejski ploščadi Metelkova in letnem kinu City; v Mariboru bosta delovala letni kino z razgledom na Piramidi in letni kino Minoriti, na Bledu bodo vrteli filme ob jezeru, v Brežicah na Grajskem dvorišču, v Celju bo bodo gledali Kino pod zvezdami, v Divači bo Letni kino na borjaču, v Domžalah po tradiciji v parku, v Medvodah na prostem v gradu Goričane. Za poletno filmsko ponudbo pa ne boste prikrajšani niti v Hrastniku, Idriji, Kopru, Kranju, Radovljici, Šentrupertu, Šmarju pri Jelšah, Šmarjeških Toplicah, Tolminu, Trbovljah, Velenju in Zagorju.

Neva Brun