Priloga: Stari toplar na Šmarčni živi nove zgodbe

Prosti čas | jul. '20

Pogled na Savo z jadralnega padala

Tam, kjer Sava na vsej svoji skoraj tisočkilometrski poti od izvira do izliva v Donavo naredi največji rečni okljuk, leži vas Šemačina. Tako se je imenovala v času, ko je Primož Trubar služboval dober streljal stran prek Save, saj je »v Loki per Radočaju farmošter bil«. Odločno je bil proti gradnji cerkve na Šemačini in je pred 442 leti v svoji pridigi Proti zidavi cerkva zapisal: »Za tiga volo so mene hoteli ti farmani na Šemačini bíti, de sem od nih moral pobegniti.«

Toda Šemačina, danes Šmarčna, vas, ki leži na veliki ravnici dobrih 180 metrov nad morjem, zaradi Trubarjevega pridiganja ni ostala brez cerkve. Še celo zelo intenzivno se ves čas ukvarjajo z njo. Najprej so postavili kužno znamenje, kasneje manjšo kapelo, dogradili 16 metrov visok zvonik, ob vrnitvi iz izgnanstva pa izpolnili zaobljubo in obnovili in dogradili kapelico. Pred sedmimi leti so domačini na svoje stroške postavili novo cerkev Marije pomočnice. Poslikal jo je umetnik Bojan Sumrak iz sosednjih Radeč. V Marijo, ki jo je upodobil v cerkvi, se je tako zelo vživel, da ga je spremljala kar naprej in ga celo pozdravljala na vsakodnevnih sprehodih po Radečah. Dokler ni zgrožen spoznal, da je Marijo oblikoval po svoji znanki. Zaprl se je v cerkev, izbrisal slikarijo in narisal novo, anonimno Marijo.

Dolinškov kozolec skriva preteklost.

V neposredni bližini cerkve stoji stoletni Dolinškov kozolec, toplar, ki ima status muzeja na prostem. Ko so Dolinškovi zgradili nov hlev za živino in pridobili priročnejše prostore za sušenje sena, je kozolec začel izgubljati svojo funkcijo. Ciril in Tadeja Dolinšek sta se odločila, da morata nekaj ukreniti, če ga hočeta rešiti propada. Pod okriljem spomeniškega varstva so kozolec obnovili in mu dali novo vsebino. Na 300 kvadratnih metrov razstavnih površin so postavili pregledno etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz obdobij od leta 1800 do 1960. Iz vsakega obdobja je le po en razstavni predmet, in sicer pretežno iz domačih logov, zaradi preglednosti pa so razporejeni po dejavnostih; tako pod kozolcem lahko vidimo pripomočke in stroje za košnjo in spravilo sena, za žetev, mlačev. V etažah kozolca pa so postavljeni čevljarska delavnica in v njej vsi potrebni pripomočki, gospodarjeva delavnica, zbirka kmečkega orodja in gospodarski pripomočki ... Zbirka obsega okrog 750 razstavnih predmetov, predvsem gre za orodja in pripomočke iz domačih krajev. Ciril Dolinšek je ponosen na lesen hladilnik, ki ga ima v svoji zbirki, pa na šivalni stroj iz leta 1800, na leseno kad za umivanje in pripomočke za lovljenje premoga in lesa iz Save. Kot obiskovalcem rad pove Ciril, Šmarčani slovijo kot izredno dobri »kavsarji«. V kraju, kjer se Sava zaradi zgoraj omenjenega rečnega ovinka izredno upočasni, so ljudje to s pridom izkoriščali. Izdelali so si pripomočke, da so iz Save vlekli les, to opravilo pa se imenuje »kavsanje«. »Po eno parcelo gozda smo imeli v Savi,« pripoveduje Ciril Dolinšek, ki ima v svoji zbirki še prirejena orodja za ta opravila in zbranim obiskovalcem z veseljem pokaže postopek. Podobno so v mreže, ki jih prav tako hrani muzej na prostem, lovili premog, ki je pobegnil iz separacije v revirjih. Vsaka hiša ob Savi je imela določen del obale, kjer je lahko lovila svoj les in premog in se tako oskrbela s kurjavo za zimo.

Plug iz nekih drugih časov.

Za obisk Dolinškovega kozolca, ki ima svojo spletno stran, se je treba najaviti. Zaželene so skupine, ki jim po želji pripravijo kmečko malico pod kozolcem ali pa piknik in tudi kmečke igre, kakršne so se igrali nekoč. Sicer pa vas skozi bogato zbirko popelje vodnik Ciril. Šele ob njegovem pripovedovanju predmeti iz zbirke zaživijo svojo zgodbo. Ob tem mladi kar ne morejo verjeti, kako iznajdljivi so bili njihovi predniki, da so si z neverjetnimi pripomočki olajšali delo, starejši pa vzdihujejo za dobrimi starimi časi in se spominjajo dni, ko so take predmete tudi sami uporabljali.

Če se boste odločili za izlet na Šmarčno, lahko preostanek dneva porabite za sprehod ob Savi vse do naselja Kompolje, vmes pa občudujete jadralne padalce, ki pristajajo na ravnici. Lahko greste tudi pogledat, od kod vzletajo padalci; z 947 metrov visoke Lisce namreč, ki se dviguje nasproti Šmarčne in kjer boste dobrodošli v planinski koči z novim oskrbnikom. Lahko pa skočite do bližnjih Radeč, se okrepčate pri Flosarju ob Savi in potem dan preživite na učni poti Savus, ki obiskovalca popelje ob reki Savi na številne razgledne točke in pod krošnje eksotičnih dreves parka Dvor.

Besedilo in fotografije: Nada Černič Cvetanovski, Stane Šmerc


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media