Domača pomoč pri slabi prebavi

Dobro počutje | jul. '20

Od prebave hrane in njenega izkoristka so odvisni presnova, počutje in tudi zdravje. Prebava hrane poteka v več fazah. Prva faza predelave je v ustih, kjer z grizenjem in žvečenjem prepojimo hrano z encimi v slini. V kislem okolju želodca poteka druga faze prebave. Tu se prebavljajo beljakovine in druge snovi, ki jih razgrajujejo ustrezna želodčna kislina in encimi. Kdor nima ustrezne želodčne kisline, ne more imeti dobre prebave in presnove.

V črevesju poteka tretja faza predelave hrane. Hkrati je črevesje prostor, kjer poteka vsrkavanje (absorpcija) prebavljenih in do konca razgrajenih snovi iz kislega in bazičnega okolja v krvni obtok, kjer poteka četrta faza prebave.

V močno nagubanem tankem črevesju peristaltično gibanje gnete in pomika prebavno kašo naprej. Tu se prebavljajo maščobe s pomočjo žolčnih soli. Debelo črevo naseljujejo koristne probiotične bakterije iz rodov Lactobacillus, Bifidobacterium in drugih. Njihovo število in vrsta sta odvisna od naše prehrane, higienskih navad ter okolja in se lahko spremenita v primeru okužbe, zdravljenja z antibiotiki, ob spremembi prehrane ali okolja. Koristne bakterije se v črevesje ne naselijo za stalno, zato jih moramo nadomeščati s fermentiranimi mlečnimi izdelki (probiotičnimi jogurti) ali tudi s kapsulami s probiotičnimi bakterijami. Kefir, kislo mleko, sirotka in pinjenec niso probiotični izdelki, vendar je njihovo uživanje za dobro prebavo prav tako priporočljivo. Prehranske vlaknine v sadju in zelenjavi ter polnozrnatih izdelkih močno spodbujajo delovanje peristaltike in tako skrajšajo čas med dvema velikima potrebama ter posledično čas, ko se v črevesju zadržujejo morebitne rakotvorne snovi. Tako je celo tveganje za pojav raka na debelem črevesu močno zmanjšano.

Vetrovi, driske in zaprtje ...

Težave v črevesju so lahko posledica pomanjkanja želodčne kisline, prebavnih encimov, koristnih bakterij in gnilobnih procesov. Zato moramo takoj začeti uživati veliko različnih prehranskih vlaknin – tako topnih kot netopnih.

Netopnih prehranskih vlaknin prebavni trakt ne predela, zato jih telo ne vsrka. Vendar povečajo volumen prebavne kaše, spremenijo njeno konsistenco in pomagajo črevesnim mišicam, da lažje potiskajo prebavno kašo po črevesju. Po vsebnosti prehranskih vlaknin delimo živila na visoko, srednjo in zelo visoko stopnjo vsebnosti.

Med živila s srednjo stopnjo spadajo nepoliran riž, polnozrnati kruh, krompir, korenje, banane, zelje, jabolka, ribez in rozine.

Med tista z visoko vrednostjo spadajo fižol, čičerka, leča, mandlji, pistacije, sončnična semena, marelice, fige, bezgove jagode in slive.

Med živila z zelo visoko vrednostjo balastnih snovi spadajo pšenični otrobi, lanena semena in mak.

Z mlečnokislinskimi bakterijami izboljšamo ravnovesje med »dobrimi in slabimi« bakterijami. Med njimi poteka nenehen boj za prevlado v črevesju. Pogosti vetrovi in napenjanje v črevesju so dokaz, da jih imamo številčno premalo ali pa nimamo dovolj različnih bakterij. Prevladujejo torej gnilobni procesi, zato nastaja vse več toksinov. Pomembna lastnost probiotičnih bakterij je uravnavanje gibanja črevesnega mišičja, proizvajajo naravne antibiotike in protiglivične snovi. Tem koristnim bakterijam pomagajo netopne vlaknine, saj so njihova hrana. Spomladi in jeseni je dobro uživati tudi dopolnila z vsaj petimi vrstami koristnih probiotičnih bakterij, in to še zlasti takrat, ko nas napihuje ali imamo preveč želodčne kisline, saj jim ta ni naklonjena.

Grenke in trpke snovi v prehrani spodbujajo izločanje želodčnega soka in encimov, zato se peristaltika črevesja poveča že dvajset do trideset minut po zaužitju. Sem spadajo sončnična semena, lanena semena, arašidi, sirotka, pšenični in koruzni kalčki. Veliko grenkih snovi je tudi v čebuli, ta pa ima še veliko žveplenih snovi, ki preprečujejo razmnoževanje škodljivih črevesnih bakterij. Ko nimamo rednega vsakodnevnega iztrebljanja in le-to poteka s težavo, govorimo o lenem črevesju. Najpogosteje je to posledica premajhnega uživanja vlaknin, topnih in netopnih maščob, pogostega stresa in pitja nezadostne količine vode. Če vzamemo sintetična odvajala, dolgoročno škodimo črevesju, ker odvajala odvzemajo telesu kalij; pomanjkanje le-tega pa povzroči še lenobnejše črevo.

Peristaltika črevesja je odvisna od količine natrija in kalija. Natrija dobimo dovolj ali preveč s hrano in soljo, kalija pa nam po navadi primanjkuje. Kalij je v artičokah, pivskem kvasu, fižolu, pšeničnih otrobih, soji, repi, stebelni zeleni, špinači, rdeči pesi, lanenih semenih, pistacijah, peteršilju, kakavu, rozinah, bananah in kakijih. Peristaltiko pospešuje tudi inozitol ali vitamin B16. Je v stročnicah, melasi, pomarančah, limonah in polnozrnatih izdelkih.

Z jedmi, ki imajo cink, karotenoidne in flavonoidne snovi ter vitamina A in C, si okrepimo črevesno steno. Cink veže strupene snovi v črevesju v nenevarne snovi. Cink je v mesu, morskih sadežih, nemastnem mleku, žitnih kalčkih, pivskem kvasu, bučnih semenih, mleti gorčici in aloji veri. Sadne kisline in tanini v jabolkih, breskvah, črnem ribezu, nešpljah, kutini in robidnicah zmanjšujejo vnetja in preprečujejo gnitje v črevesju. Veliko vlogo imajo aminokisline v sirotki in esencialne maščobne kisline v žitnih oljih. 

Kaj lahko vidimo na blatu?

Normalno blato je zlato rjave barve, tipičnega vonja, ni lepljivo in je brez sledi neprebavljene hrane, ni premastno in se zlahka odplakne. Drugačno blato kaže na slabo stanje črevesja, in sicer:

a) smrdljivo blato: opozarja na slabo prebavo. Vzrok je preveč kisline v prebavnem traktu. Pomoč: sok iz korenčka, zelene in kumarice.

b) lepljivo blato: vzrok je pomanjkanje prehranskih vlaknin v prehrani.

c) blato svetle barve: vzrok je pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin. Pomoč: več rib in ribjega olja, orehovega, ričkovega, gorčičnega in lešnikovega olja ter lanenih semen in avokada.

č) blato, ki se težko odplakne: vzrok je slabo delovanje jeter. Pomoč: več cvetače, brstičnega ohrovta, repe, zelja, česna, kolerabe, lešnikov, orehov, sončničnih in bučnih semen.

d) sledi neprebavljene hrane: vzrok je slabo žvečenje. Pomoč: več žvečimo in pijmo; dopolnjujmo s prebavnimi encimi in alojo vero.

e) neizoblikovano blato: jejmo več riža, ovsa, pire, čebule, pora, ingverja, cimeta in koromača. Vsaj sprva pa se izogibajmo sveži zelenjavi.

 Slive in bezeg proti zaprtju

Dozorele slive (ali češplje) imajo približno 13 odstotkov sladkorja, v njih so skoraj vsi vitamini skupine B, potem vitamini A, C in K. Med minerali imajo dobro kombinacijo bakra in cinka v pravem razmerju. Ne nazadnje so slive zakladnica antioksidantov.

Ljudsko zdravilstvo jih priporoča tudi za dobro prebavo in odpravo hemoroidov. Slive imajo sorbitol, ki je naravno odvajalo in poskrbi, da se blato ne zadržuje predolgo v črevesju. Posredno slive zmanjšujejo nevarnost nastanka hemoroidov in raka na debelem črevesju. Pomagajo pri sindromu razdražljivega črevesja. Odvajalno delujejo tudi slivove vlaknine. Netopne vlaknine v slivah so hrana za dobre bakterije v debelem črevesju, zato pomagajo zniževati slab holesterol (LDL) in posredno preprečujejo srčno-žilne bolezni.

Pri črevesnih težavah in zaprtju zelo pomagajo tudi bezgove jagode in bezgova marmelada, to je tradicionalno zdravilo zoper zaprtje. Posušeni bezgovi cvetovi imajo veliko eteričnih olj, saponinov, še posebej snov sambucin, ki vpliva na večje izločanje znoja. Bezgovo cvetje ima tudi nekaj vitaminov, med njimi C, E in B1, ki je dober za spomin. Zaradi obilice vlaknin so koristne tudi stročnice.

 Znan je nasvet zoper zaprtje: do dve jedilni žlici neobdelanih lanenih semen in skodelica vode med obroki; semen ne smemo namočiti, saj morajo nabrekniti šele v črevesju. Vlaknine odstranjujejo strupene snovi iz črevesja in pomagajo pri zaprtju. Toda zaprtja ne moremo odpraviti, če poleg vlaknin ne pijemo dovolj vode!

Recepti

Suhe slive kot pomoč pri zaprtju: potrebujemo 5 suhih sliv in prav toliko suhih fig. Oboje narežemo in namočimo čez noč v vodo, ki naj jih povsem prekrije. Zjutraj vodo na tešče popijemo in nato pojemo plodove.

Suhe slive v medu: pravilno posušene suhe slive na soncu (ali pri 40 stopinjah Celzija v odprti pečici) stresemo v kozarec. Posebej segrejemo domači med na največ 45 stopinj in z njim prelijemo slive. Kozarec nepredušno zapremo in hranimo v suhem in temnem prostoru.

Solata s probiotičnim jogurtom in pistacijami: cvetačo, grah, korenje, kolerabo nekaj minut kuhamo v slanem kropu (toliko časa, da še ohrani strukturo), ohladimo, prelijemo s probiotičnim jogurtom, oljčnim oljem in potresemo s sesekljanim peteršiljem in pistacijami.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media