Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jul. '20

DARILNA POGODBA ALI OPOROKA

Bralec je skupaj z ženo lastnik nepremičnine. Zanima ju, kolikšen bi bil davek, če bi nepremičnino dala svojemu sinu in snahi z darilno pogodbo, in kolikšen, če bi jima nepremičnino zapustila z oporoko.

Premoženje, ki ga posameznik prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo, je enako obdavčeno. Razlika je le v tem, da davčna obveznost pri darilni pogodbi nastane z dnem sklenitve darilne pogodbe, pri dedovanju pa na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Nadalje je enako obdavčeno tako dedovanje na podlagi oporoke kot dedovanje v primeru, da oporoke ni. Tisti, ki podarja ali z oporoko zapušča svoje premoženje, nikoli ni zavezanec za plačilo davka, pač pa davek plača tisti, ki premoženje prejme.

Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri darilni pogodbi se tako upošteva vrednost na dan sklenitve darilne pogodbe, pri dedovanju pa vrednost na dan dedovanja, ne glede na to, kdaj je bila oporoka napisana. Davek je nato odmerjen glede na vrednost podarjenega oziroma podedovanega premoženja in glede na sorodstveno oddaljenost, kot je opredeljeno v preglednicah.

Zdaj pa še k tistemu delu, ki bralca najbolj zanima, to je višina davka. V primeru, ki ga navaja bralec, ko bi z darilno pogodbo podaril ali z oporoko zapustil svoje premoženje sinu in snahi, ni davka na dediščine in darila. Zakon o davku na dediščine in darila namreč izrecno določa, da je davka oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme dedič ali dedinja prvega dednega reda oziroma obdarjenec ali obdarjenka, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Nadalje pa določa še, da so glede obdavčitve z dediči prvega dednega reda izenačeni zet, snaha, pastorek in oseba, ki je živela z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Sin bralca je dedič prvega dednega reda, snaha pa je glede davka izenačena z dediči prvega dednega reda, tako da niti v primeru sklenitve darilne pogodbe niti v primeru dedovanja sin in snaha ne bosta plačala davka.

Velja pa opozoriti na tole: snaha in zet sta osebi, ki sta v svaštvu in ne v sorodstvu z osebo, ki daje darilo oziroma zapušča svoje premoženje. Svaštvo je razmerje, ki nastane s sklenitvijo zakonske zveze med enim zakoncem in krvnim sorodstvom drugega zakonca. Bralčeva snaha je tako njegova snaha od dneva poroke s sinom do dneva prenehanja zakonske zveze. Bistvena je torej formalna poroka, če sin in »snaha«, ki smo jo tokrat dali v narekovaje, živita v zunajzakonski skupnosti, potem »snaha« ni snaha v smislu davčne obravnave in ji ne pripadajo ugodnosti glede davka. Enako velja tudi, če bi bralec napisal oporoko, pa bi v času dejanskega dedovanja zakonska zveza sina in snahe prenehala – bivša snaha ne bi imela davčnih ugodnosti. Snaha tako ne plača davka le, če je na dan sklenitve darilne pogodbe ali na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju dejansko formalno poročena z bralčevim sinom. Če to ni tako, pa plača davek kot druga oseba.

Davčne stopnje so naslednje:

Za sorodnike prvega dednega reda (zakonca in zunajzakonskega partnerja darovalca oziroma zapustnika ter otroke, vnuke, pravnuke …) in zeta, snaho ter pastorka je davčna stopnja ničodstotna.

Za sorodnike II. dednega reda (starše, brate, sestre in njihove potomce):

Od vrednosti €

Znaša davek:

nad

do

 

%

 

 

10.000

 

 

5

 

 

10.000

50.000

500

+

6

nad

10.000

50.000

100.000

2.900

+

7

nad

50.000

100.000

200.000

6.400

+

8

nad

100.000

200.000

300.000

14.400

+

10

nad

200.000

300.000

400.000

24.400

+

12

nad

300.000

400.000

 

36.400

+

14

nad

400.000

Za sorodnike III. dednega reda (dedke in babice):

Od vrednosti €

Znaša davek:

nad

do

 

%

 

 

10.000

 

 

8

 

 

10.000

50.000

800

+

9

nad

10.000

50.000

100.000

4.400

+

10

nad

50.000

100.000

200.000

9.400

+

11

nad

100.000

200.000

300.000

20.400

+

13

nad

200.000

300.000

400.000

33.400

+

15

nad

300.000

400.000

 

48.400

+

17

nad

400.000

Za vse druge osebe:

Od vrednosti €

Znaša davek:

nad

do

 

%

 

 

10.000

 

 

12

 

 

10.000

50.000

1.200

+

16

nad

10.000

50.000

100.000

7.600

+

20

nad

50.000

100.000

200.000

17.600

+

25

nad

100.000

200.000

300.000

42.600

+

30

nad

200.000

300.000

400.000

72.600

+

35

nad

300.000

400.000

 

107.600

+

39

nad

400.000

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 7. in 14. julija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media