ZDRAVJE KRATKE

Dobro počutje | jul. '20

Neredno jemanje zdravil je nevarno

Kot ugotavljajo v Mreži nevladnih organizacij 25x25, so med kroničnimi bolniki velika odstopanja pri jemanju predpisanih zdravil. Na primer kar polovica bolnikov po pol leta preneha jemati zdravila proti holesterolu. Podobno ugotavljajo tudi pri jemanju zdravil proti visokemu krvnemu tlaku in pri sladkorni bolezni. Najmanj redno jemljejo zdravila tisti, ki imajo več zdravil. Tako ravnanje pa je lahko nevarno, saj marsikatera bolezen, ki je v mirovanju, zaradi nerednega jemanja zdravil vnovič izbruhne.

Neenak dostop do medicinskih pripomočkov

Diabetologi pozivajo, da bi morali imeti prav vsi sladkorni bolniki dostop do zdravil in sodobnih medicinskih pripomočkov, s katerimi lažje spremljajo to kronično bolezen. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 namreč niso upravičeni do nekaterih pripomočkov, na primer aparata in lističev za merjenje glukoze v krvi, dokler nimajo terapije z inzulinom. Kupovati jih morajo sami, vendar niso tako poceni, da bi si jih lahko privoščili vsi. Zato si doma ne merijo redne vrednosti sladkorja v krvi, prevelika nihanja teh vrednoti pa privedejo do zapletov.

Prav tako imajo po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja le nekateri bolniki pravico do senzorja za kontinuirano merjenje glukoze, ki je zelo koristen pripomoček in preprečuje zaplete. Senzor, ki ga ima bolnik vstavljenega v podkožju, prek oddajnika nenehno oddaja signale o vrednosti sladkorja, medtem ko inzulinska črpalka opozori bolnika le, kadar je vrednost sladkorja prenizka ali previsoka, da jo uravna.

Astma potrebuje red

Astma je ena od najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni. Najpogosteje jo sprožijo alergeni, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim. Je neozdravljiva bolezen, vendar jo je mogoče uspešno zdraviti in z njo kar se da normalno živeti. Kljub temu po nekaterih ocenah več kot polovica bolnikov nima dovolj dobrega nadzora nad astmo. Zdravstveno osebje opaža, da le 20 odstotkov bolnikov redno jemlje inhalacijska zdravila, ob tem pa številni ne obvladajo tehnike vdihovalnikov, nekateri zdravljenje celo opustijo, ker menijo, da je bolezen urejena. Tem bolnikom se stanje pogosto poslabša, simptomi astme, kot so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, pa se pojavljajo že večkrat na dan. Takih primerov je manj med bolniki, ki so o svoji bolezni dobro poučeni in vedo, kako se izogniti dejavnikom, ki sprožijo poslabšanje.

Pri možganski kapi štejejo minute

Možgansko kap povzroči strdek, ki zamaši žilo in onemogoči dotok kisika in hranilnih snovi v možgane. Čim daljša je zapora žile, tem hujše so posledice. Zato je zelo pomembno, da takoj prepoznamo prve znake. Ob pravilnem ukrepanju v prvih štirih urah po kapi ima bolnik veliko možnosti za preživetje, morda se bo izognil tudi trajnim posledicam.

Preverimo načela GROM:

Govor – ali oseba razumljivo govori?

Roka – ali lahko dvigne roko in jo zadrži, je morda roka ohromela?

Obraz – ali se lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kotiček?

Minuta – če opazite katerega koli od teh znakov, takoj pokličite 112.

Med čakanjem na pomoč bolnika položimo v posteljo (nezavestnega obrnemo na bok), mu z blazino rahlo podložimo vzglavje, če nosi zobno protezo, jo odstranimo, ne dajemo mu nobene hrane ali pijače.

Koristni podporni programi

Bolnik osnovne informacije o svoji bolezni in zdravljenju najpogosteje dobi od zdravnika ali medicinske sestre, pouči se lahko iz zloženk ali knjižic z informacijami o bolezni, koristne informacije dobi tudi v društvu bolnikov.

Zadnjih nekaj let so na voljo podporni programi, ki jih razvijajo farmacevtska podjetja (na primer spletni portali), ki omogočajo bolnikom sprotne informacije o njihovi bolezni, zdravljenju, jemanju zdravil, dajejo jim psihosocialno podporo, tako pa lahko prispevajo k boljšemu obvladovanju bolezni. Seveda sodelovanje v programu ne more biti nadomestilo za obisk v ambulanti. Težava je le v tem, da zaradi nejasne zakonodaje Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke tako informiranje šteje med oglaševalske dejavnosti farmacevtske industrije.

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media