Rešitev je lokalna dolgotrajna oskrba

sep. '20

STARANJE V SLOVENIJI

Letošnja pandemija covida-19 je nova izkušnja. Prvič v zgodovini človeštva je neka epidemija zajela ves svet. Najbolj ogroženi smo starejši ljudje, med nami pa najbolj tisti v domovih. Nekaj naših domov je to nesrečo doživelo – nesrečo, kakršne so vse ujme. V Šmarju pri Jelšah je bilo od 190 stanovalcev okuženih 134, umrlo jih je 38. Krizo so zdržali z nadčloveško požrtvovalnostjo, saj je bilo okuženega tudi pol negovalnega kadra. 

Kaj nas uči strahovita lekcija epidemije covida-19 v domovih za stare ljudi?

Slovenska politična in medijska javnost razpravljata ob nesreči epidemije o krivcih za smrti v domovih. Današnja znanost pa ugotavlja, da napredujejo tiste družine in skupnosti, kjer v krizi stopijo ljudje skupaj in solidarno rešujejo problem, nato pa se iz tega učijo, kako preprečiti ponovitev podobne nesreče. Po tej poti smo krenili v gerontologiji. V zadnji številki slovenske znanstveno-strokovne revije o staranju in sožitju med generacijami Kakovostna starost smo se ob primeru epidemije v šmarskem domu poglobili v potek reševanja te najhujše nesreče v polstoletnem razvoju njihove ustanove. Pokazali so se odgovori na tri odločilna vprašanja.

  1. Zakaj so naši domovi najranljivejša tarča epidemije?

Ker so iz časa okrog leta 1970, ko je bil znan samo industrijski koncept domov in drugih institucij. So torej izpred pol stoletja – tedaj je avtomobilska industrija izdelovala fičke! Naši domovi so velike pokrajinske ustanove, ki izkoreninijo človeka iz domačega okolja. Imajo dvo- in večposteljne sobe in storitveno oskrbo, kjer se ob postelji vsakega oskrbovanca zvrsti dnevno veliko ljudi, da opravi vsak svojo storitev. To so idealne razmere za širjenje vsake epidemije gripe, ne samo za covida-19. Tarča okužbe so enako stanovalci in zaposleni, ki so izčrpani ob zastarelih normativih in pomanjkanju kadra. Pred obiski svojcev in prostovoljcev se mora dom zapreti, v osami pa se v ljudeh nabira strah, ki povzroča resignacijo ali agresijo. Vse to zmanjšuje odpornost proti bolezni in moč za njeno premagovanje. Ko se v takem domu pojavi epidemija, je skrajno oteženo njegovo delovanje, usodno so ogrožena življenja oskrbovancev in zaposlenih.

  1. Kako je ekipa šmarskega doma zdržala nadčloveški napor ob epidemiji covida-19?

Poglejmo njihovemu nadčloveškemu naporu v obraz in ga empatično podoživimo, sicer se bomo lahko le delali pametne. To nič ne pomaga in sami se ničesar ne naučimo iz nesreče. Zaposleni, ki so ostali zdravi, so z nekaj pomoči od zunaj delali dan za dnem po trinajst ur. Skoraj vsak dan jim je nekdo umrl. Sin zaposlene je telefoniral direktorici, da sta oba starša okužena v bolnišnici, oče na respiratorju ... Vodstvo in osebje doma molče in solznih oči predelujeta to nesrečo zdaj, ko je za njimi. Dolžnost nas, sodržavljanov Slovenije, je, da jim krepimo zasluženi ponos in pomagamo pri razvoju!

Da so zdržali in se jim ni sesul sistem, je zaslužen njihov socialni kapital. Nabrali so ga, ko so se četrt stoletja zavestno razvijali in usposabljali v sodobnih metodah odnosne oskrbe, z avtonomnimi stalnimi timi za posamezne dele doma, kjer ima vsak stanovalec med zaposlenimi enega za osebno referenčno osebo ...; pa s tem, da so kot ustanova živo povezani s krajem, da spremljajo kakovost svojega dela, da imajo že tretjo direktorico, ki druga za drugo skozi desetletja skupaj s timom izjemno dobro vodijo ustanovo ... Dom Šmarje pri Jelšah se z notranjo močjo vztrajno razvija v razmerah zastarele stavbe in oskrbovalnih normativov.

  1. Kako graditi domove in kakšen zakon o dolgotrajni oskrbi sprejeti?

Razvoj sodobnih domov z vrsto drugih sodobnih programov, da bo oskrba humana, finančno in kadrovsko vzdržna, ob epidemijah pa enako varna, kot je življenje v družinah, nam lahko sproži zakon o dolgotrajni oskrbi. Ne z gradnjo velikih pokrajinskih domov, ki so neobvladljiva tarča epidemij, ampak s sodobnimi krajevnimi domovi za potrebe lokalne skupnosti po sodobnih načelih: Kjer je vrtec, je še potrebnejši dom za stare ljudi. Enoposteljna soba je osnovna pravica in ne nadstandard. Oskrbovalna ustanova je del pokrajinskega grozda stanovanjskih skupin z avtonomnimi timi. Dom opravlja za lokalno skupnost poleg stalne nastanitve še ducat sodobnih oskrbovalnih programov.

Tak projekt ima 30 slovenskih občin, ki so se povezale v Konzorcij 17, da bi v naslednjih letih vzpostavile sodobno lokalno dolgotrajno oskrbo v skupnosti. Dom Šmarje pri Jelšah je skupaj z okoliškimi občinami del tega projekta. Po ujmi te epidemije sta še vedno upanje in stvarna možnost, da bo projekt uresničen.

prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media