Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | sep. '20

DEDOVANJE ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA

Bralka že dalj časa živi skupaj s partnerjem, nista pa poročena. Partner je vdovec in nima svojih otrok, ima pa brate in sestre, ki pričakujejo, da bodo po njegovi smrti dedovali po njem. Bralko zanima, ali v primeru partnerjeve smrti deduje ona ali njegovi bratje in sestre ter ali jo res smejo po njegovi smrti prisiliti, da se mora izseliti iz hiše, v kateri zdaj živita.

Zunajzakonski partnerji dedujejo enako, kot med seboj dedujejo zakonci. Pomembno pa je, da bralka in njen partner ostaneta skupaj vse do smrti. Če bi zveza pred tem prenehala, potem ne dedujeta drug po drugem. V primerjavi z zakonsko zvezo prenehanje partnerstva ni formalno dejanje, pač pa dejansko stanje, na primer, če se odselita vsak v svoje stanovanje, če med njima prenehata intimna in čustvena zveza, če prenehata skrbeti drug za drugega in podobno.

Bralka bo lahko dedovala po svojem partnerju ali pa on po njej, če bo partnerska zveza še obstajala na dan smrti enega ali drugega. Deduje se lahko na dva načina: na podlagi oporoke ali na podlagi zakona, če ni oporoke.

Z oporoko lahko bralkin partner zapusti domačijo, komur koli želi, zato bi bilo smiselno, da naredi oporoko in premoženje zapusti v bralkino korist. Če pa namerava premoženje zapustiti svojim bratom in sestram, lahko bralka uveljavlja pravico do nujnega deleža.

Če bo partner z oporoko zapustil domačijo bralki, bo praviloma postala edina dedinja. Pravico do nujnega deleža imajo namreč le ona kot zunajzakonska partnerica in starši partnerja, za katere pa sklepam, da so že pokojni. Bratje in sestre imajo pravico do nujnega deleža le izjemoma, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Če pa bralkin partner ne bo napravil oporoke, bo prišlo do dedovanja na podlagi zakonskih določil o dednih redih. Ker partner nima svojih otrok, se bo v tem primeru dedovanje izvedlo v drugem dednem redu. V drugem dednem redu dedujejo zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner ter starši zapustnika. Bralka bo tako upravičena do ene polovice zapuščine, partnerjevi starši pa bi bili upravičeni do druge polovice zapuščine. Ker domnevamo, da so starši pokojni, bodo namesto njih dedovali bratje in sestre. Mednje se razdeli tisto, kar bi dobil vsak od staršev. Če ni polbratov ali polsester, bodo sorojenci dedovali po enakih delih. Razdelili si bodo torej polovico zapuščine, ki bi šla sicer partnerjevim staršem. V tem primeru bo torej bralka postala solastnica hiše in druge zapuščine do ene polovice, druga polovica pa se bo razdelila med brate in sestre.

Dedovanje je v konkretnem primeru zelo odvisno od volje bralkinega partnerja. Ker nima otrok, se lahko dokaj prosto odloča o tem, kdo bo dedoval po njem. Z oporoko lahko vse zapusti bralki, bratje in sestre pa v tem primeru ne bodo dedovali. Z oporoko lahko določi tudi, da nekaj deduje partnerka, nekaj pa drugi. Če pa oporoke ne bo naredil, bo njegova partnerka dedovala polovico zapuščine, preostala polovica pa se bo razdelila med brate in sestre.

Če bo bralka z oporoko določena za edino dedinjo ali vsaj za edino dedinjo hiše, potem bo postala lastnica hiše. Kot lastnica hiše bo lahko z njo gospodarila, kot se bo odločila: ali bo živela v hiši ali jo bo prodala ali pa jo na primer dala v najem. Ker bo lastnica hiše, seveda bratje in sestre ne morejo zahtevati, da se iz hiše izseli.

Če pa ji bo partner z oporoko namenil le določen delež in ne celotne hiše ali pa če oporoke ne bo in bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona, po katerem ji bo pripadal le polovični delež na zapuščini, pa bo postala solastnica hiše. Kot solastnica hiše bo lahko uporabljala hišo v skladu s svojim solastniškim deležem. Če bo na primer solastnica do polovice, bo lahko uporabljala polovico hiše. Vsak solastnik namreč lahko uporablja stvar v skladu s svojim solastniškim deležem. Solastništvo je sicer običajno manj ugodno, ker se morajo solastniki prilagajati drug drugemu, vendar tudi v tem primeru bralki ne bo treba oditi iz hiše, kot ji zdaj grozijo partnerjevi sorojenci. Solastnina, kot že rečeno, prinaša s seboj pravico uporabe v skladu s solastniškim deležem.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 15. in 22. septembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media